Kriminalizacija revščine, brezglavo varčevanje, kriza vladavine kapitala, ki se je prevalila na pleča ljudi … Stiskanje pasu najbolj občutijo najšibkejši. Kaj pri tem doživljajo, dobro vedo socialne delavke in delavci, ki so velikokrat strelovod za jezo prikrajšanih. Za oblast ali ljudi?

Vlada med drugim načrtuje reorganizacijo centrov za socialno delo, a z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve smo dobili odgovor, da je o tem preuranjeno govoriti. Pa vendar strokovna izhodišča preoblikovanja dela centrov za socialno delo že oblikujejo in kažejo smer njihove specializacije in ločitve na lokalne in regionalne.

Predsednica društva socialnih delavk in delavcev Simona Ratajc: “Če bi se določene naloge delile, bi ljudje imeli še težji dostop do centrov za socialno delo, da bodo še bolj oddaljeni, manj odprti.”

Uvajanje nove socialne zakonodaje predstavlja izredno stanje, a najprej bi bilo treba stopiti do ljudi, ne pa, da so na centrih za socialno delo prisotni varnostniki. Ti ljudem že na vhodu dajejo slab občutek, da bo nekdo, ki je v stiski, nekaj naredil.

Simona Ratajc je prepričana, da je nova socialna zakonodaja prinesla predvsem veliko administrativnega dela.

“Marsikdo do nas sploh ne pride več, ljudje ne vejo, kaj lahko uveljavljajo, tako da tudi ne vemo, v kakšnih razmerah živijo. Tako zgolj obdelujemo neke papirje.“