Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Poslanci o sporazumu TTIP ne smejo govoriti z volivci

09.06.2015

Evropski parlament bo v sredo odločal o priporočilih komisiji za nadaljnja pogajanja z Združenimi državami Amerike za sklenitev čezatlantskega trgovinskega in naložbenega partnerstva. Čeprav naj bi sporazum ustvaril največje območje proste trgovine na svetu in olajšal vlaganja na obeh straneh, s tem pa okrepil rast in ustvarjanje delovnih mest, je v javnosti naletel na številne pomisleke, v nekaterih članicah pa tudi na močno nasprotovanje javnosti in politike.

Evropski parlament bo v sredo odločal o priporočilih Komisiji za nadaljnja pogajanja z Združenimi državami Amerike za sklenitev čezatlantskega trgovinskega in naložbenega partnerstva. Čeprav naj bi sporazum ustvaril največje območje proste trgovine na svetu in olajšal vlaganja na obeh straneh, s tem pa okrepil rast in ustvarjanje delovnih mest, je v javnosti naletel na številne pomisleke, v nekaterih članicah pa tudi na močno nasprotovanje javnosti in politike.

Politično občutljiva in tehnično zahtevna čezatlantska pogajanja burijo duhove tudi v parlamentu. Da je pripravil resolucijo o tem, se je moral odbor za mednarodno trgovino prebiti skozi 900 dopolnil. Besedilo je zmerno in uravnoteženo, a kompromis je krhek. Šibek člen je razvpiti mehanizem za razreševanje sporov med državo in investitorjem, ISDS. Sporazum naj odpre ameriški trg evropskim podjetjem, a ne na račun evropskih standardov ali pravice držav, da sprejemajo predpise v javnem interesu, je ključno sporočilo.

Igor Šoltes: “Včasih Evropi manjka konstruktivna zunanja politika, kar je povezano tudi s TTIP.”

Kako se bo odločil Evropski parlament, bomo torej izvedeli jutri. Ponekod evropska stran zahteva večjo liberalizacijo – poslanci na primer poudarjajo energetiko in želijo sprostitev uvoza utekočinjenega plina v Evropo. Zavzemajo se za to, da bi evropska podjetja v ZDA lahko opravljala ladijske in letalske prevoze, telekomunikacijske storitve, sodelovala pri javnih naročilih. Po drugi strani vztrajajo, da morajo biti iz TTIP-a izključene javne storitve, kot so zdravstvo, šolstvo in oskrba z vodo.

Poslanci so lahko svoja stališča oblikovali tudi s pomočjo obiska tihe sobe za branje dokumentov.

Tanja Fajon: “Če gremo v tiho sobo, informacij ne širimo. Če bomo kršili pravila igre, lahko tvegamo še tisti dostop, ki ga imamo danes.”

Lojze Peterle meni, da že dolgo nismo videli bolj transparentnega procesa, kot so pogajanja o sporazumu.

“Moramo dobiti pravno zagotovilo, da na občutljivih področjih pride kvečjemu do višanja standardov.”

Pogajanjem o sporazumu je naklonjen tudi Franc Bogovič, čeprav ni zadovoljen z videnim v tihi sobi. Rešitev vidi v rdečih seznamih.

“Na rdečih seznamih se bodo nekatere stvari prepovedale in izvzele iz sporazuma TTIP.”

V pogajanja so na evropski ravni vključene tudi potrošniške organizacije, ki pa imajo pri nas nekoliko manj besede. Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin opaža, da imajo pri nas bistveno večjo težo potencialne prednosti sporazuma, zapostavljajo pa se morebitna tveganja.

»Potrošniške organizacije smo za odprto trgovino in pošteno konkurenco, če to prinaša prednost za potrošnike. Radi imamo boljšo izbiro in nižje cene. Nikakor pa to ne sme iti na račun varnosti, zdravja, varstva okolja ter spoštovanja delavskih pravic in standardov.«

Breda Kutin opozarja na primer prepovedi pridelave gensko spremenjenih poljščin, o kateri razmišlja Slovenija. »Ko to postane samostojna odločitev Slovenije, lahko zaradi mehanizma ISDS kakšna od multinacionalk toži državo, da jo je oškodovala pri dobičku.«

Ob pogajanjih veliko razpravljavcev opozarja na vprašanje morebitnih gospodarskih koristi, pozabljajo pa na interes kulture, pravi predsednik Društva pisateljev Slovenije Ivo Svetina.

“Izjava, da je pravica do proste trgovine enaka pravici do svobode govora, se mi zdi skrajni cinizem.”

Ne glede na to, ali vas bolj prepričajo pesimistične ali optimistične razlage, bi javnost morala imeti pravico vedeti o predmetu pogajanj o naši prihodnosti. Tako pa nam niti evropski poslanci ne smejo povedati, kaj piše v dokumentih. Sicer pa so Združene države tik pred volilno kampanjo, in če pogajalci ne bodo dokaj hitro našli za vse sprejemljive rešitve, bo sprejetje sporazuma lahko odmaknjeno za dalj časa.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Poslanci o sporazumu TTIP ne smejo govoriti z volivci

09.06.2015

Evropski parlament bo v sredo odločal o priporočilih komisiji za nadaljnja pogajanja z Združenimi državami Amerike za sklenitev čezatlantskega trgovinskega in naložbenega partnerstva. Čeprav naj bi sporazum ustvaril največje območje proste trgovine na svetu in olajšal vlaganja na obeh straneh, s tem pa okrepil rast in ustvarjanje delovnih mest, je v javnosti naletel na številne pomisleke, v nekaterih članicah pa tudi na močno nasprotovanje javnosti in politike.

Evropski parlament bo v sredo odločal o priporočilih Komisiji za nadaljnja pogajanja z Združenimi državami Amerike za sklenitev čezatlantskega trgovinskega in naložbenega partnerstva. Čeprav naj bi sporazum ustvaril največje območje proste trgovine na svetu in olajšal vlaganja na obeh straneh, s tem pa okrepil rast in ustvarjanje delovnih mest, je v javnosti naletel na številne pomisleke, v nekaterih članicah pa tudi na močno nasprotovanje javnosti in politike.

Politično občutljiva in tehnično zahtevna čezatlantska pogajanja burijo duhove tudi v parlamentu. Da je pripravil resolucijo o tem, se je moral odbor za mednarodno trgovino prebiti skozi 900 dopolnil. Besedilo je zmerno in uravnoteženo, a kompromis je krhek. Šibek člen je razvpiti mehanizem za razreševanje sporov med državo in investitorjem, ISDS. Sporazum naj odpre ameriški trg evropskim podjetjem, a ne na račun evropskih standardov ali pravice držav, da sprejemajo predpise v javnem interesu, je ključno sporočilo.

Igor Šoltes: “Včasih Evropi manjka konstruktivna zunanja politika, kar je povezano tudi s TTIP.”

Kako se bo odločil Evropski parlament, bomo torej izvedeli jutri. Ponekod evropska stran zahteva večjo liberalizacijo – poslanci na primer poudarjajo energetiko in želijo sprostitev uvoza utekočinjenega plina v Evropo. Zavzemajo se za to, da bi evropska podjetja v ZDA lahko opravljala ladijske in letalske prevoze, telekomunikacijske storitve, sodelovala pri javnih naročilih. Po drugi strani vztrajajo, da morajo biti iz TTIP-a izključene javne storitve, kot so zdravstvo, šolstvo in oskrba z vodo.

Poslanci so lahko svoja stališča oblikovali tudi s pomočjo obiska tihe sobe za branje dokumentov.

Tanja Fajon: “Če gremo v tiho sobo, informacij ne širimo. Če bomo kršili pravila igre, lahko tvegamo še tisti dostop, ki ga imamo danes.”

Lojze Peterle meni, da že dolgo nismo videli bolj transparentnega procesa, kot so pogajanja o sporazumu.

“Moramo dobiti pravno zagotovilo, da na občutljivih področjih pride kvečjemu do višanja standardov.”

Pogajanjem o sporazumu je naklonjen tudi Franc Bogovič, čeprav ni zadovoljen z videnim v tihi sobi. Rešitev vidi v rdečih seznamih.

“Na rdečih seznamih se bodo nekatere stvari prepovedale in izvzele iz sporazuma TTIP.”

V pogajanja so na evropski ravni vključene tudi potrošniške organizacije, ki pa imajo pri nas nekoliko manj besede. Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin opaža, da imajo pri nas bistveno večjo težo potencialne prednosti sporazuma, zapostavljajo pa se morebitna tveganja.

»Potrošniške organizacije smo za odprto trgovino in pošteno konkurenco, če to prinaša prednost za potrošnike. Radi imamo boljšo izbiro in nižje cene. Nikakor pa to ne sme iti na račun varnosti, zdravja, varstva okolja ter spoštovanja delavskih pravic in standardov.«

Breda Kutin opozarja na primer prepovedi pridelave gensko spremenjenih poljščin, o kateri razmišlja Slovenija. »Ko to postane samostojna odločitev Slovenije, lahko zaradi mehanizma ISDS kakšna od multinacionalk toži državo, da jo je oškodovala pri dobičku.«

Ob pogajanjih veliko razpravljavcev opozarja na vprašanje morebitnih gospodarskih koristi, pozabljajo pa na interes kulture, pravi predsednik Društva pisateljev Slovenije Ivo Svetina.

“Izjava, da je pravica do proste trgovine enaka pravici do svobode govora, se mi zdi skrajni cinizem.”

Ne glede na to, ali vas bolj prepričajo pesimistične ali optimistične razlage, bi javnost morala imeti pravico vedeti o predmetu pogajanj o naši prihodnosti. Tako pa nam niti evropski poslanci ne smejo povedati, kaj piše v dokumentih. Sicer pa so Združene države tik pred volilno kampanjo, in če pogajalci ne bodo dokaj hitro našli za vse sprejemljive rešitve, bo sprejetje sporazuma lahko odmaknjeno za dalj časa.


20.08.2014

Životarjenje turističnih agencij?

Turistične agencije so že pred krizo doživljale korenite spremembe na trgu, saj vse več ljudi zaradi razvejanih možnosti spletnih rezervacij in plačil potuje v lastni organizaciji. Nekatere agencije so se prilagodile, nekaj jih je tudi propadlo, veliko jih životari. Kaj se dogaja s slovenskimi turističnimi agencijami v teh težkih razmerah, kako poslujejo, predvsem pa, kakšne so njihove storitve?


13.08.2014

Čigavo sadje in zelenjavo jedo otroci v naših šolah in vrtcih?

Kar 67 % melon, 60 % hrušk in 29 % jabolk, ki so jih inšpektorji pregledali v šolah in vrtcih, ni označenih v skladu s predpisi, nepravilnosti so tudi pri navajanju porekla sadja. Pisal nam je sadjar, ki se sprašuje, zakaj naši otroci v šolah in vrtcih jedo tuja jabolka, pri katerih ni jasno, od kod izvirajo, nimajo certifikata in so škropljena s sredstvi, ki v Sloveniji sploh niso dovoljena, medtem ko slovenska jabolka pogosto končajo tudi na deponiji. Po drugi strani pa se v vrtcih se sprašujejo zakaj, saj menda nekateri naši sadjarji sadje raje zavržejo, kot da bi ga ponudili po sprejemljivi ceni.


06.08.2014

Poplave v Podravju in Natura 2000

Poplavljanje potokov v spodnjem Podravju je stalnica vsakega leta; zalite ceste, hiše in polja pa so po mnenju mnogih predvsem posledica slabega vzdrževanja potokov in zaraščenosti, zaradi katere se struge prehitro napolnijo. Domačini in številni župani so prepričani, da so za takšno stanje odgovorni predvsem okoljevarstveniki in območje Nature 2000. Ti pa pogrešajo aktivnejšo vlogo države in lokalnih skupnosti pri iskanju rešitev. A kje najti denar?


30.07.2014

Malo denarja za programe, kako postaviti za zidove?

V Sloveniji imamo številne nevladne organizacije in humanitarna društva, ki izvajajo odlične programe dela. Slednji so preko razpisov financirani na državni in lokalni ravni, a kaj ko to ni dovolj. Nevladne in humanitarne organizacije za svoj obstoj potrebujejo tudi kritje delovnih stroškov, to so lahko investicijski stroški, ki na primer nastanejo pri določenih obnovah in selitvah) ali pa operativni stroški (kateri krijejo stroške najemnine, elektrike, vode ipd.). Na primeru Slovenske filantropije smo preverjali kako.


23.07.2014

Hujšanje prek spleta

Do čudežnih izdelkov za hujšanje nas loči le nekaj klikov, kdo pa je tisti, ki zagotavlja, da je tovrsten nakup varen in obljubo v primeru nedelovanju tudi izpolni?


16.07.2014

Upravljanje z objektom v Domžalah

Za upravljanje s poslovno-stanovanjskim objektom SPB-1 v Domžalah se borita dve podjetji, ki sta registrirani za upravljanje z objekti. Podjetje Aktiva ima z lastniki sklenjeno pogodbo o upravljanju že od leta 2004, sedaj pa se je precej njih odločilo za sklenitev pogodbe s podjetjem SPL iz Ljubljane.


18.06.2014

Zastarela Stara Gora

Oddelek invalidne mladine v Stari Gori, ki je v sklopu Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, je prvenstveno namenjen zdravljenju otrok, ki imajo hude nevrološke pa tudi druge telesne okvare. Čeprav oddelek velja za strokovno uspešnega, pa so precej manj uspešni v želji po novih prostorih, v katerih bivajo otroci.


11.06.2014

Prijava kršitve ali služba?

Skupina varnostnikov je zaradi številnih kršitev pravic v podjetju odšla na inšpektorat za delo. Inšpektorica jim je povedala, da če bodo dali prijavo, lahko računajo na to, da bodo čez mesec dni ostali brez službe. Po takšnem nasvetu so delavci raje ostali tiho. Zakaj ni dobro molčati, na kakšen način je mogoče ukrepati in kako se morajo odzvati inšpektorji, smo vprašali glavno inšpektorico za delo RS Natašo Trček in prof. dr. Barbaro Kresal s FSD in EF v Ljubljani.


04.06.2014

Mobing v Slovenski vojski?

Zaradi mobinga predpostavljenih v Slovenski vojski je vodja mobilnega biološkega laboratorija psihično zbolel, nato pa je izgubil še službo. Zakaj velika večina žrtev mobinga o tem ne upa spregovoriti javno in na glas?


28.05.2014

Množično predpisovanje antidepresivov

Poraba antidepresivov se je v zadnjih desetih letih več kot podvojila. Samo lani smo Slovenci zaužili kar 1.400.000 škatlic antidepresivov. Lahko vzroke iščemo le v krizi?


21.05.2014

Žrtve nasilja tudi žrtve sistema

V strahu za življenje je morala naša poslušalka skupaj z otrokom pred nasilnim in nepredvidljivim nekdanjim partnerjem pobegniti v varno hišo povsem na drug konec Slovenije. In naletela na zelo togo zakonodajo.


14.05.2014

Aha Mura spet pred stečajem?

Tisoč 200 delavcev Aha Mure s strahom pričakuje petek, ko bodo izvedeli, ali bodo morali spet na zavod za zaposlovanje.


07.05.2014

Zakaj DURS pet mesecev ni zaznal plačila?

Sin poslušalke je prejel dohodninsko odločbo, da davčni upravi dolguje 300 evrov.


30.04.2014

Sindikati se bodo morali prilagoditi zahtevam časa in potrebam delavcev

Delavce tarejo kriza, slabe plače, negotove gospodarske razmere, spremembe na trgu dela, tudi slabe izkušnje z neodgovornimi delodajalci. Vse več je poklicev in dejavnosti, ki nimajo svojih sindikatov, oblike zaposlovanja se spreminjajo, veliko je prekernih delavcev in samozaposlenih, v procesih globalizacije delovna sila migrira in sindikalno ni primerno organizirana. Kako sindikati sledijo vsemu temu s svojo organiziranostjo in načinom dela?


23.04.2014

Nezakoniti sodni vročevalci

Na spisku pooblaščenih sodnih vročevalcev je kar 25 takšnih, ki tega dela ne bi smeli opravljati, sodišča pa kljub temu strogo upoštevajo omenjeni spisek, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje. Nekateri vročevalci tako za slovenska sodišča delajo na črno. Na Ministrstvu za pravosodje pravijo, da so s tem seznanjeni, a za ukrepanje nimajo zakonske podlage.


16.04.2014

Gradnja ptujske šole stoji

Septembra se je začela gradnja ptujske šole za otroke s posebnimi potrebami, zaradi pomanjkanja denarja dela stojijo. Župani bodo o tem odločali jutri, a dogovora očitno ne bo.


09.04.2014

Je letnik izdelave vozila res nepomemben?

Naš poslušalec se je odločil kupiti avto na podlagi spletnega oglasa. Izbral je vozilo letnik 2007, a se je pri zavarovanju vozila izkazalo, da gre za leto starejše vozilo. Kasneje pa se je na pooblaščenem servisu izkazalo, da gre v resnici za vozilo letnika 2004.


02.04.2014

Postopki za posvojitev in reorganizacija Centrov za socialno delo

Zadnja leta se pri nas spet povečuje število posvojenih otrok, potem ko se je z osamosvojitvijo Slovenije zmanjšala možnost za posvojitev otrok iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Še vedno pa je vrsta kandidatov za posvojitev pri nas daljša kot je otrok, ki jih je mogoče posvojiti.


26.03.2014

Zaradi ribogojnice občasno suha struga potoka

Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.


26.03.2014

Zaradi ribogojnice občasno suha struga potoka

Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.


Stran 16 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov