Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Reševanje slovenskih turistov v tujini

01.07.2015

V petek so pripadniki islamske države izvedli teroristični napad na tunizijsko letovišče Sousse, ki je priljubljeno tudi pri Slovencih. Nekaj izmed njih se je v strahu želelo čim prej vrniti v Slovenijo, a so jim iz turistične agencije sporočili, da jim bodo predčasen odhod v domovino zaračunali. Upravičeno? Teroristični napad šteje kot dejanje višje sile, a po drugi strani naj bi tudi drugi tuji turisti, denimo Britanci, stroške za predčasen odhod iz Tunizije morali kriti sami. Kako bi morale v tem primeru reagirati turistične agencije, kakšne ukrepe lahko sprejme Ministrstvo za zunanje zadeve, in kakšne pravice lahko uveljavljamo potrošniki-turisti? Raziskujemo v tokratni oddaji Kje pa vas čevelj žuli

Ali turistična agencija upravičeno lahko zaračuna stroške povratka v domovino v primeru višje sile?

V petek so pripadniki islamske države izvedli teroristični napad na tunizijsko letovišče Sousse v Tuniziji, ki je priljubljena turistična destinacija tudi pri Slovencih. Na širšem območju letovišča je bilo nastanjenih približno 150 slovenskih državljanov, 14 jih je bilo v bližini napadenega hotela, in prenekateri so se želeli čim prej vrniti domov. A sledil je šok, ko so jim s turistične agencije sprva sporočili, da jim bodo predčasen odhod v domovino zaračunali. Upravičeno? Teroristični napad šteje kot dejanje višje sile, a po drugi strani naj bi tudi drugi tuji turisti, denimo Britanci, stroške za predčasen odhod iz Tunizije morali kriti sami.

“Kadar zaradi izrednih razmer pride do okrnjenega dopust, zakon izrecno pravi, da potrošniki nosijo zgolj stroške opravljenih pogodbenih storitev.”
– Teja Žnidaršič, Zveza potrošnikov Slovenije

S tem se ne strinja predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije, Matej Knaus: “Mi sledimo navodilom ministrstva za zunanje zadeve, ki v primeru Tunizije ni izjavilo, da je takoj treba zapustiti to področje. V primeru tunizije bi se lahko marsikdo odločil tudi za menjavo lokacije, če se v Soussu ne bi več počutil varno.

Kakšna pa je v tem primeru naloga države oziroma Ministrstva za zunanje zadeve? Predvsem da obvešča državljane in nudi diplomatsko-konzularno pomoč, pravi vodja konzularnega oddelka Andrej Šter. Na spletni strani ministrstva za zunanje zadeve so izrecno zapisana priporočila oziroma varnostni zadržki pred potovanjem v Tunizijo, saj se je tam že marca dogodil krvav incident. A to ne more zaustaviti trženja turističnih aranžmajev, v turizmu je navsezadnje veliko denarja.

“Kadarkoli skušamo opozoriti na neko nevarnost in izdati opozorilo, se oglasijo posamične turistične agencije in rečejo, ‘joj, ne še zdaj, v četrtek na to lokacijo potuje naš čarter!'”
– Andrej Šter, Ministrstvo za zunanje zadeve

Navsezadnje imajo potrošniki, torej kupci turističnih aranžmajev, po nastopu višje sile tudi vso pravico oziroma svobodo odločiti se, da na območju oziroma v državi tudi ostanejo, čemur smo bili priča denimo na primeru nedavnega potresa v Nepalu, ob terorističnem napadu v Londonu ali tudi nedavnem napadu v Tuniziji. Navsezadnje velja, da se moramo tudi posamezniki odgovorno odločiti, kam bomo potovali.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Reševanje slovenskih turistov v tujini

01.07.2015

V petek so pripadniki islamske države izvedli teroristični napad na tunizijsko letovišče Sousse, ki je priljubljeno tudi pri Slovencih. Nekaj izmed njih se je v strahu želelo čim prej vrniti v Slovenijo, a so jim iz turistične agencije sporočili, da jim bodo predčasen odhod v domovino zaračunali. Upravičeno? Teroristični napad šteje kot dejanje višje sile, a po drugi strani naj bi tudi drugi tuji turisti, denimo Britanci, stroške za predčasen odhod iz Tunizije morali kriti sami. Kako bi morale v tem primeru reagirati turistične agencije, kakšne ukrepe lahko sprejme Ministrstvo za zunanje zadeve, in kakšne pravice lahko uveljavljamo potrošniki-turisti? Raziskujemo v tokratni oddaji Kje pa vas čevelj žuli

Ali turistična agencija upravičeno lahko zaračuna stroške povratka v domovino v primeru višje sile?

V petek so pripadniki islamske države izvedli teroristični napad na tunizijsko letovišče Sousse v Tuniziji, ki je priljubljena turistična destinacija tudi pri Slovencih. Na širšem območju letovišča je bilo nastanjenih približno 150 slovenskih državljanov, 14 jih je bilo v bližini napadenega hotela, in prenekateri so se želeli čim prej vrniti domov. A sledil je šok, ko so jim s turistične agencije sprva sporočili, da jim bodo predčasen odhod v domovino zaračunali. Upravičeno? Teroristični napad šteje kot dejanje višje sile, a po drugi strani naj bi tudi drugi tuji turisti, denimo Britanci, stroške za predčasen odhod iz Tunizije morali kriti sami.

“Kadar zaradi izrednih razmer pride do okrnjenega dopust, zakon izrecno pravi, da potrošniki nosijo zgolj stroške opravljenih pogodbenih storitev.”
– Teja Žnidaršič, Zveza potrošnikov Slovenije

S tem se ne strinja predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije, Matej Knaus: “Mi sledimo navodilom ministrstva za zunanje zadeve, ki v primeru Tunizije ni izjavilo, da je takoj treba zapustiti to področje. V primeru tunizije bi se lahko marsikdo odločil tudi za menjavo lokacije, če se v Soussu ne bi več počutil varno.

Kakšna pa je v tem primeru naloga države oziroma Ministrstva za zunanje zadeve? Predvsem da obvešča državljane in nudi diplomatsko-konzularno pomoč, pravi vodja konzularnega oddelka Andrej Šter. Na spletni strani ministrstva za zunanje zadeve so izrecno zapisana priporočila oziroma varnostni zadržki pred potovanjem v Tunizijo, saj se je tam že marca dogodil krvav incident. A to ne more zaustaviti trženja turističnih aranžmajev, v turizmu je navsezadnje veliko denarja.

“Kadarkoli skušamo opozoriti na neko nevarnost in izdati opozorilo, se oglasijo posamične turistične agencije in rečejo, ‘joj, ne še zdaj, v četrtek na to lokacijo potuje naš čarter!'”
– Andrej Šter, Ministrstvo za zunanje zadeve

Navsezadnje imajo potrošniki, torej kupci turističnih aranžmajev, po nastopu višje sile tudi vso pravico oziroma svobodo odločiti se, da na območju oziroma v državi tudi ostanejo, čemur smo bili priča denimo na primeru nedavnega potresa v Nepalu, ob terorističnem napadu v Londonu ali tudi nedavnem napadu v Tuniziji. Navsezadnje velja, da se moramo tudi posamezniki odgovorno odločiti, kam bomo potovali.


24.12.2014

Varna hiša, epilog

Jana Vidic ugotavlja, kakšen epilog so doživeli tisti, ki so se pred nasiljem zatekli v varno hišo.


24.12.2014

Varna hiša, epilog

Jana Vidic ugotavlja, kakšen epilog so doživeli tisti, ki so se pred nasiljem zatekli v varno hišo.


17.12.2014

Malverzacije v imenu invalidskega podjetja

Preverjamo, kaj se dogaja v invalidskem podjetju Želva. Ena od invalidk je bila v Želvi kar 9 let na rehabilitaciji. V tem času ni pridobila niti leta delovne dobe. Ima pa zato vodstvo podjetja veliko razlogov za skrivanje. Poslovne nepravilnosti, prirejanje ocen invalidov, bianko odpovedi, kadrovske čistke, večkrat preplačane investicije ... Zemljišče, ki je po oceni GURS-a vredno približno 400€, je invalidsko podjetje Želva od svojega nadzornika kupilo za 80.000€. Kaj še se skriva pod trdnim oklepom Želve?


10.12.2014

ABC o energetskih izkaznicah

Svetovalni servis o energetskih izkaznicah. Simona Habič z gostoma Marjano Šijanec Zavrl iz Gradbenega inštituta ZRMK ter Dejanom Papežom, direktorjemZbornice za poslovanje z nepremičninami na Gospodarski zbornici Slovenije


03.12.2014

Strelišče na Krasu

Krajanom Kostanjevice na Krasu je zaradi strelišča, ki si ga je Strelsko društvo “Zdenko Žnidarčič” iz Šempetra pri Gorici pred štirimi leti uredilo v nekdanjem vojaškem vadbenem centru na robu vasi, dokončno prekipelo.


03.12.2014

Strelišče na Krasu

Krajanom Kostanjevice na Krasu je zaradi strelišča, ki si ga je Strelsko društvo “Zdenko Žnidarčič” iz Šempetra pri Gorici pred štirimi leti uredilo v nekdanjem vojaškem vadbenem centru na robu vasi, dokončno prekipelo.


26.11.2014

Invalid po 260 ur na mesec čistil stranišča

V restavracijah Marche ob slovenskih avtocestah danes stranišča čistijo bolgarski delavci. Do septembra so se za prispevke uporabnikom tam zahvaljevali invalidi. V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste slišali zgodbo invalida, ki je na stranišču na avtocestnem počivališču za podjetje Medvedek moral delati tudi do 16 ur. Na “rehabilitacijo” ga je sprejel Janez Drobnič, nekdanji minister za delo, direktor podjetja Sandi Grubelič mlajši pa vse obtožbe glede izkoriščanja invalidov vali na naročnika.


19.11.2014

Evropski milijoni za neuporabne kolesarske steze?

Gradnja 5 kilometrske kolesarske steze od Brezovice do Vrhnike bo stala 4 milijone evrov. Pričakovali bi, da bo kolesarska steza ustrezala evropskim standardom, a so člani Slovenske kolesarske mreže med ogledom gradbišča ugotovili,da bodoča kolesarska steza niti slučajno ne ustreza sodobnim načrtovalskim smernicam.


12.11.2014

Odpeljal les, plačal pa nič – 2. del

Pred dvema tednoma smo objavili zgodbo podjetnika Branka Vodiška, ki je posle s hlodovino in lesom sklepal z mnogimi fizičnimi in pravnimi osebami in celo z eno od slovenskih občin. Kljub drugačnim dogovorom, je pogosto v gozdovih naredil golosek, lastnikom pa za to plačal zelo malo ali še raje nič. Po objavljenem prispevku so se v naše uredništvo vsuli klici poslušalcev iz vse Slovenije, ki imajo z Vodiškom prav tako slabe izkušnje.


04.11.2014

Kako reševati stiske socialno ogroženih družin?

Po podatkih Statističnega urada republike Slovenije v tem hipu pod pragom revščine pri nas živi vsaj 55.000 otrok in mladostnikov. Pri projektu Botrstvo pa opozarjajo, da je treba problem urediti sistemsko in čim prej. Nekaj predlogov sistemskih rešitev, ki bi lahko zelo hitro in znatno olajšale stiske družin s socialnega dna, predstavlja Nina Zidar Klemenčič, nosilka projekta Brezplačna pravna pomoč.


29.10.2014

Goljufije sodobnega “podjetnika”

Tokrat delimo zgodbo sodobnega “podjetnika”, ki je v Loški dolini ogoljufal kar nekaj kmetov in tudi občino. S svojim gozdarskim podjetjem, prijavljenim v odmaknjeni vasi na območju Velikih Lašč, je podiral in odvažal les, plačal pa nič.


22.10.2014

Elektro Celje in Štorman

Preverjamo hrup pri delu stečajne upraviteljice, ki je del nepremičnin propadlega celjskega gostinca oddala v najem in se soočila z zahtevo, da stare dolgove poravna nova najemnica. Gre za spoštovanje stečajne zakonodaje ali namerno izsiljevanje?


15.10.2014

Četrtina slovenskih otrok je nadarjenih

Sistemi drugih držav prepoznajo precej manj nadarjenih učencev. Smo res tako izredni, ali pa v strahu, da ne bi koga izpustili, skušamo zajeti preveliko populacijo in potem pogosto premalo učinkovito delamo s tistimi, ki imajo zares izredne talente? Zakaj kljub temu nekateri nadarjeni še vedno izpadejo? Je prepoznavanje nadarjenosti odvisno tudi od socialnih razmer, v katerih otrok odrašča? Zakaj se nadarjeni učenci pogosto dolgočasijo pri pouku? Lahko gre delo z nadarjenimi z roko v roki z delom z učenci z učnimi težavami?


08.10.2014

Priznavanje tujih diplom pri nas in naših v tujini

Sprašujemo, kakšna so merila in kriteriji, predvsem pa, kateri dokumenti so potrebni, da se postopek vrednotenja in priznavanja uspešno konča.


01.10.2014

Moker les ne sodi v peč!

V oddaji Kje pa vas čevelj žuli opozarjamo na slabosti kurjave z mokrim lesom - ne gre namreč zgolj za onesnaževanje okolja, ampak tudi za resno zdravstveno grožnjo.


24.09.2014

Težave s servisnimi storitvami

Pri servisnih storitvah moramo biti potrošniki zelo previdni, saj nam serviserji kaj hitro zaračunajo dela ali zamenjajo del, za katerega se nismo dogovorili. In če se to zgodi in računa ne želite poravnati, lahko serviser zadrži popravljeno stvar.


17.09.2014

Sobivanje z zvermi

Vsako leto konec septembra Ministrstvo za kmetijstvo in okolje objavipravilnik o odvzemu rjavega medveda in volka iz narave. Letos so pritiski lokalnih skupnosti, tudi zaradi bližajočih se lokalnih volitev, precej močni, a se za zdaj usklajeno in predvideno število ne razlikuje kaj dosti od številk prejšnja leta. Govorili bomo o težavah, s katerimi se soočajo prebivalci, ki sobivajo z medvedi in volkovi, ter utemeljitve pristojnih služb in zavodov, ki skrbijo po eni strani za ohranjanje velikih zveri v Sloveniji, po drugi strani pa v imenu varnega sobivanja uravnavajo njihovo populacijo v naravi.


10.09.2014

Zakaj moški, ki imajo spolne odnose z drugimi moškimi ne smejo biti krvodajalci?

V oddaji "Kje pa vas čevelj žuli?" se sprašujemo, zakaj so moški, ki imajo spolne odnose z drugimi moškimi še vedno absolutno izključeni iz sistema krvodajalstva, kljub dobro razviti tehnologiji za odkrivanje spolno prenosljivih bolezni, predvsem virusa HIV. Je ukrep diskriminatoren ali nujen za zaščito prejemnikov krvi?


03.09.2014

Strah pred baznimi postajami ob železnici

Slovenija bo obstoječi analogni komunikacijski sistem na železniškem omrežju nadomestila z globalnim mobilnim radijskim sistemom. Pri tem bo kar 100 milijonov oziroma 85 odstotkov naložbe prispevala Evropska unija. Tako imenovani GSM-R sistem naj bi med drugim povečal varnost in infrastrukturno zmogljivost, manj bo motenj in zamud vlakov, del tovora se bo preusmeril s cest na železnice. Na celotnem 1.200 kilometrov dolgem železniškem omrežju glavnih in regionalnih prog bodo med drugim izvedli optično kabliranje, zgradili 110 repetitorjev in – če preidemo k bistvu problema – približno 250 baznih postaj. Prebivalce v njihovi bližini je strah, da bodo do 30 metrov visoki stolpi negativno vplivali na njihovo zdravje, še posebej jih moti, ker jih pred postavitvijo nihče ni nič vprašal.


27.08.2014

Kaj se dogaja s Socialnim centrom Vrtojba?

V Vrtojbi na Goriškem samevata in propadata večji, malodane dokončani stavbi. V eni naj bi zaživel dom upokojencev, v drugi so predvidena varovana oziroma oskrbovana stanovanja. A obe ostajata prazni, ujeti v goščo podivjane trave, grmičevja, alergene ambrozije in nesoglasij med partnerjema – občino in zasebnim podjetjem, ki sta skupaj zastavila graditev Socialnega centra Vrtojba. Z velikim bančnim posojilom so stavbi sicer zgradili, a se projekt zaradi številnih težav in nesoglasij že štiri leta ne premakne z mrtve točke. Zakaj, preverja Valter Pregelj.


Stran 15 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov