Poslušalka je v najem dala poslovni prostor, vendar najemnik ni plačeval obratovalnih stroškov. Ker je račun dolžnika zaprt, zdaj mora njegove dolge plačati sama. V Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana tako opažajo, da je v zadnjih leti prišlo do porasta dolgov ter posledično tudi višine plačil obratovalnih stroškov.

Poslušalka je v najem dala poslovni prostor, vendar najemnik ni plačeval obratovalnih stroškov. Ker je račun dolžnika zaprt, zdaj mora njegove dolge plačati sama.

Poslušalka je v najem dala poslovni prostor, vendar najemnik ni plačeval obratovalnih stroškov. Ker je račun dolžnika zaprt, zdaj mora njegove dolge plačati sama.

Primer naše poslušalke nikakor ni osamljen. Subsidiarna odgovornost za obratovalne stroške najemnika predstavlja velike težave za stanovanjske sklade. V Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana tako opažajo, da je v zadnjih leti prišlo do porasta dolgov ter posledično tudi višine plačil obratovalnih stroškov. V letu 2014 so kot subsidiarno odgovorni poravnali obratovalne stroške najemnikov v skupni višini 310 tisoč evrov, kar je skoraj trikrat več kot v letu 2013. Nato so od najemnikov uspeli izterjati 21 odstotkov zneska, ki so ga plačali upravnikom.

“Gospoda sem sicer ovadila na policiji, a njegovo podjetje ne obstaja več.” – poslušalka

Če bi šlo za stavbo, v kateri je poslovnim prostorom namenjena več kot polovica površine, lastnica ne bi subsidiarno odgovarjala za najemnikove dolgove po stanovanjskem zakonu, saj bi potem veljal zakon o poslovnih stavbah iz leta ’74. Zakon, ki predstavlja pravi relikt v obdobju zasebne lastnine, subsidiarne odgovornosti torej ne pozna. Pozna pa jo pozna sodobnejši stanovanjski zakon, kar pomeni, da lahko lastnik za neplačane obratovalne stroške najemnika odgovoren, ali pa tudi ne. Odvisno od tega, ali v stavbi stanovanja predstavljajo več kot polovico površine, ali ne.