Inšpekcijske službe so kadrovsko podhranjene, povprečna starost inšpektorjev je pogosto 50 let, pri delu so izpostavljeni tudi grožnjam.

V predkazenskem postopku je inšpektor prepuščen sam sebi

“Imeli smo že primere napada z motorno žago, napade z vilami, grožnjo z orožjem in napad, ko je bil inšpektor poškropljen s škropivom za trto,” opisuje grožnje, s katerimi se srečujejo inšpektorji, glavna inšpektorica Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Saša Dragar Milanovič.

Glavna inšpektorica tržnega inšpektorata Andrejka Grlić opaža, da je groženj vse več: “Imeli smo primere napada z nožen, avtomobile so polivali s kislino, avto so obrnili na streho.”

Vodja finančnih inšpektorjev Saša Gornik pravi, da davčni zavezanci inšpektorjem velikokrat grozijo z odškodninsko tožbo, kazensko ovadbo zaradi zlorabe uradnega položaja in nevestnega dela v službi.

“Inšpektorju dajo jasno vedeti, da vejo, kje živi in v katero šolo hodijo njegovi otroci.”

Premožnejši pogosto grozijo z odvetnikom

Pri manjših davčnih zavezancih so grožnje bolj neposredne, pri večjih poslovnih subjektih pa velikokrat zagrozijo kar odvetniki in davčni svetovalci. “Kot inšpektor sediš sam za dolgo mizo, na drugi strani pa sedijo trije davčni svetovalci, trije odvetniki, pet vodilnih kadrov, ki te opozorijo: ‘Saj tega si vi ne upate zapisati.’ Posredno grozijo, da lahko izkoristijo svoj vpliv, poznanstva in da ti lahko uničijo kariero.”

Na inšpektoratu za delo, kjer so pristojni tudi za nadzor nad mobingom in trpinčenjem na delovnem mestu, kamor spadajo tudi grožnje, poudarjajo, da je nujno poznavanje psihologije.
“Da se natrenirati, kako se ljudje na drugi strani obnašajo. Seveda pa smo ljudje različnih značajev in tudi do groženj prihaja,” pravi glavna inšpektorica za delo Nataša Trček. Raste predvsem število groženj s tožbo.

“V predkazenskem postopku je inšpektor prepuščen sam sebi”

Inšpektorat za delo je pred več kot letom dni na inšpekcijski svet dal pobudo za zaščito inšpektorjev tudi v predkazenskih postopkih.

Predsednik inšpekcijskega sveta minister za javno upravo Boris Koprivnikar pojasnjuje, da pobuda ni bila uresničena zaradi zamenjave vlade, vendar je še zmeraj živa. “V noveli zakonodaje, ki to ureja, imamo predvideno možnost zagotovitve pravne pomoči tudi v predkazenskih predpisih za inšpektorje in nekatere druge odgovorne osebe, ki se s takimi situacijami soočajo, ker izvajajo naloge, ki jim jih je naložila država.”

Zakonodaja naj bi bila pripravljena do konca letošnjega leta, sprejeta pa naj bi bila do sredine prihodnjega.

Povprečna starost inšpektorjev na številnih inšpektoratih je okrog petdeset let

Boris Koprivnikar meni, da bo zaposlovanje v javnem sektorju vedno ostalo omejeno: “Kljub temu, da smo imeli v preteklih letih zaradi varčevalnih ukrepov zelo ostre zahteve po zmanjševanju števila zaposlenih, so bile že v teh letih inšpekcijske službe prav posebej obravnavane.”

Minister za javno upravo pa pričakuje, da se bo postopno zaposlovanje začelo sproščati: “Ampak ne bo se sproščalo tako, da bi se lahko spet bistveno povečalo število zaposlenih v javnem sektorju, ampak da se bo zaposlovanje lahko povečevalo v tistih službah, kjer je obremenitev največja, hkrati pa bo racionalizacija v tistih službah, kjer tako veliko število zaposlenih morda ni potrebno.”

Inšpektorji poudarjajo, da z obstoječimi kadrovskimi viri lahko rešujejo le posamezne primere, za odpravo sistemskih nepravilnosti pa so nujne zakonodajne in druge spremembe.

Ali grožnje vplivajo na učinkovitost inšpektorjev?

Inšpekcijski svet ugotavlja, da se inšpekcijske službe soočajo z vse težjimi in zahtevnejšimi primeri. “Tudi zavezanci k inšpekcijskemu nadzoru so vse bolj oboroženi z odvetniki in pravno pomočjo, tako da so primerni vse zahtevnejši. Kljub temu imajo inšpekcijske službe dobro statistiko,” opaža Koprivnikar, ki kot predsednik inšpekcijskega sveta pogreša, da zmanjkuje čas za programiran in vnaprej pripravljen inšpekcijski nadzor.

Vtis med anketiranci na ljubljanskih ulicah je drugačen od statistik. “Inšpekcijske službe ne delujejo. Inšpektorji se bojijo velikih, ki imajo monopol nad vso državo. Pridejo in ne ukrepajo – preveč je predpisov in birokracije, deluje pa nič. Imam izkušnjo – inšpektor je bil nezainteresiran, kolovratila sem od ene inšpekcije do druge. Po mojih izkušnjah so delo opravili nepopolno,” opisujejo sodelujoči v anketi.

Glavne inšpektorice zagotavljajo, da grožnje na delo inšpektorjev ne vplivajo, dr. Eva Boštjančič z ljubljanske filozofske fakultete pa je prepričana, da lahko vplivajo: “Vsak išče kompromis med tem, kako ustreči delodajalcu in kako zaščititi svoje golo življenje, včasih pa tudi svojo družino. Čeprav delamo te stvari nezavedno, skušamo delati tako, da bomo lahko mirno spali in da ne bosta ogrožena naše dostojanstvo in življenje.” Docentka za psihologijo dela opozarja, da je več takih izpostavljenih delovnih mest, ki potrebujejo bolj izrazito, jasno in pregledno pomoč delodajalca.