Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zaprtje centra alternativne kulture na Gorenjskem

11.11.2015

V Kranju je moralo svoja vrata zapreti še eno samoniklo kulturno prizorišče. Štiri leta delujoči Trainstation Squat, kjer so na leto izvedli približno 140 dogodkov, ni izpolnjeval inšpekcijskih pogojev. Največje mesto na Gorenjskem, kjer je mladinsko organiziranje podpovprečno razvito, tako spet nima nekomercialnega ali alternativnega prizorišča. Kaj to pomeni za kulturno sceno v Kranju in kakšne so mogoče rešitve za pisano stavbo ob železniški postaji?

V Kranju je moralo svoja vrata zapreti še eno samoniklo kulturno prizorišče. Štiri leta delujoči TrainStation Squat, kjer so na leto izvedli približno 140 dogodkov, ni izpolnjeval inšpekcijskih pogojev. Največje mesto na Gorenjskem, kjer je mladinsko organiziranje podpovprečno razvito, tako spet nima nekomercialnega ali alternativnega prizorišča.

TrainStation Squat je edina pisana zgradba v drugače povsem sivem in degradiranem območju okrog železniške postaje v Kranju. Zgrajena je bila za skladišče, zato pravilna pravokotna oblika lesene konstrukcije, nekaj časa je bila v njej celo manjša trgovina, potem pa je več let samevala in propadala. Dokler je niso zasedli aktivni mladi, ki so v njej ustvarili koncertno prizorišče, studio, atelje, rolkarsko rampo in prostore za ustvarjanje.

“V tem prostoru zelo dobro naslavljajo specifične publike – torej mlade z manj priložnostmi, brezposelne in podobno. Tovrstne iniciative so izjemno dragocene.” Peter Debeljak, direktor Urada za mladino

Inšpekcije so začele obiskovati prostore takoj, ko jih je lastniško prevzelo društvo SubArt, torej združenje mladih, ki tam delujejo. “Verjetno so komaj čakali, da se pojavi nekdo, ki bo sprejemal odgovornost,” pravi Darjan Kruševac iz društva SubArt, ki ima priznan status delovanja v javnem interesu.

Njihova vrata je zaprl Inšpektorat RS za okolje in prostor. Tanja Varljen, direktorica Gradbene, geodetske in stanovanjske inšpekcije: “Ugotovili smo, da namembnost ni bila ustrezno spremenjena iz skladišča v objekt za kulturo in razvedrilo.

Za spremembo potrebujejo gradbeno dovoljenje, a za pridobitev tega mora občina spremeniti prostorski načrt tega območja. Postopek prejšnjega spreminjanja je na Mestni občini Kranj trajal devet let. Zdaj si ga želijo spremeniti v treh letih, ker hitreje naj to zaradi pridobivanja soglasij državnih institucij ne bi bilo možno. “Tudi če nam uspe spremeniti prostorski načrt v normalnem času, bo to za društvo pomenilo ogromno stroškov. Dokumentacija bo stala najmanj toliko, kolikor jim MOK letno namenja za izvajanje dejavnosti, občine pa lahko sofinancirajo kulturne programe le preko javnih razpisov,” pravi Boštjan Trilar, župan Mestne občine Kranj.

“Zdaj ugotavljamo, kakšne bi bile posledice legalizacije, hkrati pa iščemo tudi alternativno lokacijo, ki bi bila primerna za okolje, alternativce in zakonsko ureditev. Nagibam se k možnosti, da najdemo alternativno lokacijo, ki bo imela vsa dovoljenja in bo na dolgi rok lahko postala center mladinske subkulture.” – župan Boštjan Trilar

Boj za TrainStation Squat je torej predvsem papirnat, kar je dobro poznana zgodba za Rajka Muršiča, predavatelja kulturne antropologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in soavtorja knjige Na trdna tla, v kateri so predstavili delovanje samoniklih prizorišč v Sloveniji.

“Država po eni strani z določenimi mehanizmi podpira delovanje takih centrov, po drugi strani pa z birokratizacijo regulira naše življenje in ne dopušča več spontanega druženja in ustvarjalnosti.” – Rajko Muršič

Takojšnja posledica zaprtja prostorov je, da je brez prostora za ustvarjanje in dejavnosti ostalo okrog sto ljudi – bendi, umetniki, plesalci, v kratkem naj bi tam začeli snemati tudi tri albume. Nekaj koncertnega programa so preselili na druge lokacije, nekaj ga je odpadlo. Darjan Kruševac pravi, da zdaj potrebujejo predvsem čas za ureditev papirjev.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Zaprtje centra alternativne kulture na Gorenjskem

11.11.2015

V Kranju je moralo svoja vrata zapreti še eno samoniklo kulturno prizorišče. Štiri leta delujoči Trainstation Squat, kjer so na leto izvedli približno 140 dogodkov, ni izpolnjeval inšpekcijskih pogojev. Največje mesto na Gorenjskem, kjer je mladinsko organiziranje podpovprečno razvito, tako spet nima nekomercialnega ali alternativnega prizorišča. Kaj to pomeni za kulturno sceno v Kranju in kakšne so mogoče rešitve za pisano stavbo ob železniški postaji?

V Kranju je moralo svoja vrata zapreti še eno samoniklo kulturno prizorišče. Štiri leta delujoči TrainStation Squat, kjer so na leto izvedli približno 140 dogodkov, ni izpolnjeval inšpekcijskih pogojev. Največje mesto na Gorenjskem, kjer je mladinsko organiziranje podpovprečno razvito, tako spet nima nekomercialnega ali alternativnega prizorišča.

TrainStation Squat je edina pisana zgradba v drugače povsem sivem in degradiranem območju okrog železniške postaje v Kranju. Zgrajena je bila za skladišče, zato pravilna pravokotna oblika lesene konstrukcije, nekaj časa je bila v njej celo manjša trgovina, potem pa je več let samevala in propadala. Dokler je niso zasedli aktivni mladi, ki so v njej ustvarili koncertno prizorišče, studio, atelje, rolkarsko rampo in prostore za ustvarjanje.

“V tem prostoru zelo dobro naslavljajo specifične publike – torej mlade z manj priložnostmi, brezposelne in podobno. Tovrstne iniciative so izjemno dragocene.” Peter Debeljak, direktor Urada za mladino

Inšpekcije so začele obiskovati prostore takoj, ko jih je lastniško prevzelo društvo SubArt, torej združenje mladih, ki tam delujejo. “Verjetno so komaj čakali, da se pojavi nekdo, ki bo sprejemal odgovornost,” pravi Darjan Kruševac iz društva SubArt, ki ima priznan status delovanja v javnem interesu.

Njihova vrata je zaprl Inšpektorat RS za okolje in prostor. Tanja Varljen, direktorica Gradbene, geodetske in stanovanjske inšpekcije: “Ugotovili smo, da namembnost ni bila ustrezno spremenjena iz skladišča v objekt za kulturo in razvedrilo.

Za spremembo potrebujejo gradbeno dovoljenje, a za pridobitev tega mora občina spremeniti prostorski načrt tega območja. Postopek prejšnjega spreminjanja je na Mestni občini Kranj trajal devet let. Zdaj si ga želijo spremeniti v treh letih, ker hitreje naj to zaradi pridobivanja soglasij državnih institucij ne bi bilo možno. “Tudi če nam uspe spremeniti prostorski načrt v normalnem času, bo to za društvo pomenilo ogromno stroškov. Dokumentacija bo stala najmanj toliko, kolikor jim MOK letno namenja za izvajanje dejavnosti, občine pa lahko sofinancirajo kulturne programe le preko javnih razpisov,” pravi Boštjan Trilar, župan Mestne občine Kranj.

“Zdaj ugotavljamo, kakšne bi bile posledice legalizacije, hkrati pa iščemo tudi alternativno lokacijo, ki bi bila primerna za okolje, alternativce in zakonsko ureditev. Nagibam se k možnosti, da najdemo alternativno lokacijo, ki bo imela vsa dovoljenja in bo na dolgi rok lahko postala center mladinske subkulture.” – župan Boštjan Trilar

Boj za TrainStation Squat je torej predvsem papirnat, kar je dobro poznana zgodba za Rajka Muršiča, predavatelja kulturne antropologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in soavtorja knjige Na trdna tla, v kateri so predstavili delovanje samoniklih prizorišč v Sloveniji.

“Država po eni strani z določenimi mehanizmi podpira delovanje takih centrov, po drugi strani pa z birokratizacijo regulira naše življenje in ne dopušča več spontanega druženja in ustvarjalnosti.” – Rajko Muršič

Takojšnja posledica zaprtja prostorov je, da je brez prostora za ustvarjanje in dejavnosti ostalo okrog sto ljudi – bendi, umetniki, plesalci, v kratkem naj bi tam začeli snemati tudi tri albume. Nekaj koncertnega programa so preselili na druge lokacije, nekaj ga je odpadlo. Darjan Kruševac pravi, da zdaj potrebujejo predvsem čas za ureditev papirjev.


15.02.2012

Kdor ne dela naj ne je? Dobrodelnost s pogojevanjem.

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


01.02.2012

Zaposlovanje invalidov

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


25.01.2012

Nevladne organizacije - Kakšen odnos ima država do društev, zavodov, ustanov in posameznikov, ki dobesedno spreminjajo svet okrog nas?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


18.01.2012

Manipulacije o družinskem zakoniku

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


11.01.2012

Diskriminacija malih hidroelektrarn

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


04.01.2012

Zakaj MNZ ni dalo soglasja za program psihosocialne pomoči migrantom; -Kako se na volilnem seznamu znajdejo ljudje, ki so umrli že pred nekaj leti?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


29.12.2011

V času zdravljenja ostal brez službe in postal povsem odvisen od prostovoljcev

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


15.12.2011

Brdo pri Kranju, leto po notranji reviziji poslovanja

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


07.12.2011

Steklarska nova

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


09.11.2011

Od Barja do Kolpe - Približno 40.000 prebivalcev od Škofljice do Hrvaške meje je s prestolnico povezanih z eno samo cesto, vožnja do nekaj 10 kilometrov oddaljene Ljubljane lahko traja več kot 2 uri . . .

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


02.11.2011

Delilniki toplote v več stanovanjskih stavbah. Gost v studiu Peter Matvoz

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


26.10.2011

Ali je ob cestah dovoljeno prižigati sveče in postavljati obeležja umrlim v prometnih nesrečah? Je novo semaforizirano križišče na Lavrici zmanjšalo ali povečalo prometne zagate v občini Škofljica?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


19.10.2011

Kdaj je zavarovalnica dolžna povrniti stroške škode, nastale na avtomobilu v avtopralnici - Ali smejo policisti med merjenjem hitrosti z radarjem stati na zasebnem zemljišču - Zakaj poslušalki, zaradi napake, ki so jo pri vpisu

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


12.10.2011

Zakaj je Zavod za zdravstveno zavarovanje samostojni podjetnici prekinil zdravstveno zavarovanje, ne da bi jo o tem obvestil; V Mirnu na Goriškem odgovorne že desetletje opozarjajo na nevzdržne razmere v šoli in telovadnici

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


05.10.2011

Ali so mestni redarji v Ljubljani res neupravičeno oglobili poslušalko; Kdaj bodo uredili preostanek vodotoka Cornovec na območju Rakove Jelše; Ali je razsvetljava v Ljubljani pretirana in preveč potratna

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


28.09.2011

DURS želi poslušalcu zaračunati stroške izvršbe, a do te sploh ni prišlo? -Tri leta iskanja opravičila zaradi kazni za napačno parkiranje - Študenti in dijaki med opravljanjem obvezne prakse v zdravstvenih institucijah ne do...

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


21.09.2011

Ali so iz poslušalčevega avtomobila, parkiranega na dvorišču zavarovalnice, res izginili avtomobilski ključi ter avtomobilski računalnik? - Zakaj v Črnomlju še zmeraj smrdi zaradi prašičje gnojevke?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


14.09.2011

Ali je višina računa odvisna od pogajalskih sposobnosti - Problematika odlaganja smeti v skušno vežo

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


07.09.2011

Dolgotrajna obnova ceste Ravne-Prevalje razburja prebivalce Mežiške doline; -Tujci, ki podaljšujejo bivanje v Sloveniji, si morajo pravočasno pridobiti tudi potrdilo o nekaznovanosti

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


31.08.2011

Merilniki za toploto v stanovanjih, gost v studiu energetski strokovnjak Matjaž Malovrh

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


Stran 22 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov