To nedeljo bomo spet šli na referendum. Že drugič bomo odločali o izenačitvi pravic istospolnih in raznospolnih parov, tokrat po novih pravilih. Cena, ki jo bomo plačali, ni le tri milijone evrov, ampak tudi porast sovražnega govora. Prvič se je zgodilo, da je morala javna RTV nastop enega izmed organizatorjev kampanje prekrivati s piski. O tem bosta govorila Lado Ambrožič, varuh pravic gledalcev in poslušalcev, ter Dušan Vučko, direktor državne volilne komisije.

To nedeljo bomo na referendumu spet odločali o pravicah istospolnih parov, tokrat po novih pravilih. Ker zakonodajalec zakona o referendumu in ljudski iniciativi še ni uskladil z določbami ustave, je morala državna volilna komisija pri tokratnem referendumu razrešiti več vprašanj, toda kot pravi direktor DVK Dušan Vučko, so pravila jasna. Za zavrnitev zakona bi morala večina volivcev, ki glasujejo, glasovati proti. Ob tem bi moralo biti teh volivcev najmanj petina vseh upravičencev, torej bi moralo za zavrnitev proti zakonu glasovati najmanj 342.810 volivcev, pri čemer bi moralo biti teh volivcev več kot tistih, ki bodo za uveljavitev zakona.

“Če bo na referendumu večina volivcev glasovala za uveljavitev zakona, potem je drugi pogoj brezpredmeten.”

Očitno gre za boj za vsak glas, zato bo na pobudo predlagateljev tokratni referendum zaznamovalo tudi štetje umrlih. “Pobuda koalicije za otroke je prišla, da je treba upoštevati tudi število umrlih, ki umrejo od dneva sestave volilnih imenikov do dneva glasovanja.” Po podatkih ministrstva za notranjo zadeve povprečno umre 50 državljanov na dan, kar bi v 15 dneh lahko pomenilo do 750 volivcev.

“Mi bomo zdaj po podatkih MNZ odšteli število umrlih od dneva, ko se sestavi volilni imenik, potem pa bomo preverili še, kdo od teh je že izvršil pravico do glasovanja na referendumu. Te bomo spet prišteli h kvorumu.”

Dušan Vučko opozarja, da je volilna participacija pomembna stvar. “Tisti, ki ne gre recimo na volitve, se nima kaj pritoževati zoper eno ali drugo vlado. Sedeti na kavču in tarnati, namesto da bi izkoristil možnost, ko lahko soodločaš, se mi zdi dvolično.” V referendumski kampanji sodeluje rekordnih 39 organizatorjev. Vučko meni, da bo o tem moralo razmisliti pristojno ministrstvo.

“Kaj bi bilo, če bi se milijon Slovencev odločilo prijaviti za organizatorja volilne kampanje, kako bi to bilo? Ker očitno ima fizična oseba tudi pravico, da se prijavi. Tukaj bo treba premisliti, ali je ta ureditev najboljša.”

Po oceni državne volilne komisije stroški nedeljskega referenduma ne smejo preseči 3,200.000 evrov. “Gre za največji javni shod, ki ga organizira država. Povabljenih je 1,700.000 udeležencev. Prišlo jih bo približno 300, 400 tisoč, ne vem, ampak lahko računamo. Ta shod se izvaja na več kot 3.000 lokacijah, v organizacijo pa je vpletenih več kot 20.000 oseb.”

Samo stroški pošiljanja obvestil skupaj s tiskom bodo stali približno 600.000 evrov. Ob tem Vučko opozarja, da imajo volivci pravico priti na volišče tudi brez obvestila. “To ni vabilo. Morajo pa s seboj imeti osebni dokument.”

Lepa in strpna kampanja s piski?

V času referendumske kampanje je med mediji pravilom najbolj zavezana javna radiotelevizija. Pravila opredeljujejo način, oblike, obseg in pogoje za predstavitev mnenj o zakonodajnem referendumskem vprašanju v programih RTV. Radijski, televizijski programi in MMC med drugim zagotavljajo tudi čas ter prostor za predstavitve mnenj v posebej določenih časovnih okvirih, organizatorji referendumske kampanje pa morajo pravočasno potrditi svoj interes za sodelovanje v oddajah RTV Slovenija. Organizatorjev kampanje se je tokrat javilo 35, veliko in vseh vrst. Tokrat se je tudi prvič zgodilo, da so na Televiziji Slovenija enega izmed organizatorjev, ko je predstavljal svoja stališča, zaradi nesprejemljivega, sovražnega govora … in tega je v tej kampanji veliko – prekrili s piskom.

Varuh pravic gledalcev in poslušalcev na RTV Slovenija Lado Ambrožič pravi, da se pri soočenjih ne bi bilo nujno držati stroge matematike. “Tu gre vendarle za vsebino. Mislim, da je treba pokazati eno in drugo plat – strokovno, ne pa strankarsko. Bi bil za to, da je tukaj več uredniške pozicije.”

Ambrožič pravi, da je bilo za pričakovat, da bodo nekateri nastopili nekulturno in neprijazno do določenih kategorij. “To se v glavnem ni zgodilo. Zgodil se je hud primer predstavnika Naprej Slovenija, ki je nastopal z izrazito sovražnim govorom, kljub temu, da mu je bilo rečeno, naj pazi na izraze in tako naprej. On je kategorično nastopal s stereotipi in sovražnim govorom.” Uredniki so se odločili, da ta govor na mestih, kjer je sporen in kjer so zmerljivke, pokrijejo s piskom. “Jaz tega ne bi objavil. Nikakor ne. On je odrasel človek, zrel človek, političen človek. Normalen odrasel, zrel človek ne bo v javnosti nastopal na ta način.”

Ambrožič pravi, da bi sam v vlogi voditelja takega sogovornika ustavil: “Meni bi bilo v največje zadovoljstvo, če bi ta človek odkorakal iz studia. To bi bil dogodek.” Varuh pravic gledalcev in poslušalcev meni, da bi bil že čas, da začnemo nastopati zrelo in z argumenti, ne pa s stereotipi in zmerljivkami.