Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Medena afera

23.12.2015

Med čebelarji se najmanj že desetletje javno šepeta o uporabi in prodaji spornih, neregistriranih zdravil za zatiranje varoje pri čebelah; najnovejše razkritje o zdravju nevarnih kemikalijah v slovenskem medu in še zlasti satju pa je vrglo slabo luč na celotno slovensko čebelarstvo dejavnost. Kako varen je slovenski med, kako poučeni so čebelarji in zakaj je uspelo dvomljivemu trgovcu kar deset let izigravati inšpektorje, smo raziskovali v oddaji Kje pa vas čevelj žuli?

"Medena afera" in nehoteno posploševanje sta najbolj prizadela številne čebelarje, ki pridelujejo neoporečen med

Jaz se počutim slabo,” pripoveduje Jože Kokl, čebelar iz Potoč pri Preddvoru, iz družine, v kateri se že štiri desetletja ukvarjajo s čebelarstvom, danes pa skrbijo za 200 čebeljih družin. Kot pravi njegov sin Tomaž Kokl, prav tako čebelar, so se “do zdaj borili, da bi bil neoporečen, ta afera pa je uničila ves ugled“.

Čebelarji se že od zgodnjih 80. let prejšnjega stoletja spopadajo z varojo, škodljivcem, ki ogroža zdravje čebel in čebeljih družin. “Gre za bolezen, ki pri čebelarstvu povzroča največjo gospodarsko škodo. Če je čebelar ne zdravi, bi lahko v dveh letih ostal brez čebel,” pojasnjuje dr. Peter Kozmus iz Čebelarske zveze Slovenije, tudi sam čebelar in strokovnjak za kranjsko čebelo.  

Pri iskanju možnosti za njeno zatiranje tako čebelarji že leta iščejo rešitve, nekateri med njimi tudi take, ki obljubljajo dvomljive bližnjice. Taki sumljivi “naravni” pripravki so v obtoku že kar nekaj časa. Na primer v arhivu foruma spletne strani slovenski-čebelarji.com lahko tako beremo o posvetovanjih čebelarjev v zvezi z uporabo nepreverjenih in sumljivih snovi in trgovcev z njimi. “Med čebelarji se je govorilo, da nekateri odhajajo na Vrhniko po zdravila, ni se vedelo, kaj je v zdravilih, zato je Čebelarska zveza pozivala k preiskavi. Verjetno je šlo za zaprt krog, te govorice so prihajale zelo poredko,” pripoveduje Kozmus.

Zakaj so čakali deset let?

Sumljivi trgovec, ki ga je pred dnevi v posebnem poročilu razkrila Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, naj bi bilo vrhniško podjetje Apis, lastnika Marka Debevca so v preteklosti že večkrat obravnavali zaradi nedovoljene nezakonite distribucije zdravil. V tokratni preiskavi, ko so inšpektorji opravili navidezen nakup, odrejena pa je bila tudi hišna preiskava, so zasegli številne kemikalije. Po besedah dr. Jerneja Drofenika iz Uprave za varno hrano so našli “15 različnih snovi, fitofarmacevtska sredstva, ki so v Evropi prepovedana in se v kmetijski rabi ne smejo uporabljati”. Te snovi so amitraz, rotenon in klorfenvinfos.

Ob tem v Upravi za varno hrano napovedujejo novo obsežno preiskavo, v kateri bi se posvetili predvsem čebeljemu vosku, ki lahko prav tako vsebuje nevarne kemikalije, še posebej sporen pa naj bi bil zaradi mešanja satja med čebelarji.

Uprava za varno hrano je ob tem tudi ovadila Debevca, ki naj bi kar desetletje nezakonito izdeloval fitofarmacevtske izdelke za odpravo varoje pri čebelah in  jih prodajal na črnem trgu. A zakaj se desetletje ni koreniteje ukrepalo? Direktor Uprave za varno hrano dr. Janez Posedi je zanikal neaktivnost uprave. Po njegovih besedah so proti njemu ukrepali že nekajkrat, a se je vedno uspešno prilagodil. Ostrejše ukrepanje jim je omogočila šele nedavno spremenjena zakonodaja, ki po novem dovoljuje tudi preiskave v zasebnih prostorih.

Kriva predraga zdravila?

Ob tem se postavlja tudi vprašanje, ali del vzrokov za odločanje nekaterih čebelarjev za trgovanje z vrhniškim trgovcev tiči tudi v ceni uradno predpisanih zdravil, ki so obvezna in za marsikoga draga. Slovenija ima po Posedijevih besedah to posebnost, da za zdravje čebel skrbi Nacionalni veterinarski inštitut, ki ureja tudi distribucijo zdravil. “Cene v Sloveniji bistveno odstopajo od cen drugod, s tem je povezanih več vprašanj.

Manj kot polovica jih uporablja predpisana zdravila

Kot je pojasnil dr. Tadej Malovrh, predstojnik Nacionalnega veterinarskega inštituta, je odstotek čebelarjev, ki čebele zdravijo z uradno registriranimi zdravili, majhen:

“V Sloveniji je bil leta 2014 odstotek preskrbe z uradnimi zdravili od 22 do 32-odstoten, letos pa opažamo 10-odstotni porast.”

Malovrh del krivde za to pripisuje tudi Čebelarski zvezi: “Pričakoval bi, da ČZS v tem položaju sodeluje z veterinarji, imam občutek, da ČZS in njeno ožje vodstvo nenehno iščeta razloge, da preskrba ne steče tako, kot je treba.A vendarle naj nas ti podatki ne napeljejo k napačnemu in posplošenemu sklepu, opozarja. “Želim, da je to jasno poudarjeno: ne gre za vse čebelarje – nekateri delajo dobro in imajo neoporečen med. Njim se je zgodila kar velika krivica.

V Čebelarski zvezi ob tem poudarjajo, da čebelarjem ponujajo vse potrebno svetovanje. 

Vsako leto imamo več deset usposabljanj na to temo. Če upoštevajo naše napotke, je med lahko varen.” – Andreja Kandolf Borovšak

Medena afera je marsikoga streznila, a vendarle, kot svari ekološki čebelar Franci Trček, ugled slovenskega medu ne sme biti omajan, spremeniti pa se morajo nekateri čebelarji. “Čebelarji se bodo morali zamisliti, spremeniti način zdravljenja, ki samo niti ni tako zapleteno. Samo preklopiti bo treba na to, zamenjati vosek in bo.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Medena afera

23.12.2015

Med čebelarji se najmanj že desetletje javno šepeta o uporabi in prodaji spornih, neregistriranih zdravil za zatiranje varoje pri čebelah; najnovejše razkritje o zdravju nevarnih kemikalijah v slovenskem medu in še zlasti satju pa je vrglo slabo luč na celotno slovensko čebelarstvo dejavnost. Kako varen je slovenski med, kako poučeni so čebelarji in zakaj je uspelo dvomljivemu trgovcu kar deset let izigravati inšpektorje, smo raziskovali v oddaji Kje pa vas čevelj žuli?

"Medena afera" in nehoteno posploševanje sta najbolj prizadela številne čebelarje, ki pridelujejo neoporečen med

Jaz se počutim slabo,” pripoveduje Jože Kokl, čebelar iz Potoč pri Preddvoru, iz družine, v kateri se že štiri desetletja ukvarjajo s čebelarstvom, danes pa skrbijo za 200 čebeljih družin. Kot pravi njegov sin Tomaž Kokl, prav tako čebelar, so se “do zdaj borili, da bi bil neoporečen, ta afera pa je uničila ves ugled“.

Čebelarji se že od zgodnjih 80. let prejšnjega stoletja spopadajo z varojo, škodljivcem, ki ogroža zdravje čebel in čebeljih družin. “Gre za bolezen, ki pri čebelarstvu povzroča največjo gospodarsko škodo. Če je čebelar ne zdravi, bi lahko v dveh letih ostal brez čebel,” pojasnjuje dr. Peter Kozmus iz Čebelarske zveze Slovenije, tudi sam čebelar in strokovnjak za kranjsko čebelo.  

Pri iskanju možnosti za njeno zatiranje tako čebelarji že leta iščejo rešitve, nekateri med njimi tudi take, ki obljubljajo dvomljive bližnjice. Taki sumljivi “naravni” pripravki so v obtoku že kar nekaj časa. Na primer v arhivu foruma spletne strani slovenski-čebelarji.com lahko tako beremo o posvetovanjih čebelarjev v zvezi z uporabo nepreverjenih in sumljivih snovi in trgovcev z njimi. “Med čebelarji se je govorilo, da nekateri odhajajo na Vrhniko po zdravila, ni se vedelo, kaj je v zdravilih, zato je Čebelarska zveza pozivala k preiskavi. Verjetno je šlo za zaprt krog, te govorice so prihajale zelo poredko,” pripoveduje Kozmus.

Zakaj so čakali deset let?

Sumljivi trgovec, ki ga je pred dnevi v posebnem poročilu razkrila Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, naj bi bilo vrhniško podjetje Apis, lastnika Marka Debevca so v preteklosti že večkrat obravnavali zaradi nedovoljene nezakonite distribucije zdravil. V tokratni preiskavi, ko so inšpektorji opravili navidezen nakup, odrejena pa je bila tudi hišna preiskava, so zasegli številne kemikalije. Po besedah dr. Jerneja Drofenika iz Uprave za varno hrano so našli “15 različnih snovi, fitofarmacevtska sredstva, ki so v Evropi prepovedana in se v kmetijski rabi ne smejo uporabljati”. Te snovi so amitraz, rotenon in klorfenvinfos.

Ob tem v Upravi za varno hrano napovedujejo novo obsežno preiskavo, v kateri bi se posvetili predvsem čebeljemu vosku, ki lahko prav tako vsebuje nevarne kemikalije, še posebej sporen pa naj bi bil zaradi mešanja satja med čebelarji.

Uprava za varno hrano je ob tem tudi ovadila Debevca, ki naj bi kar desetletje nezakonito izdeloval fitofarmacevtske izdelke za odpravo varoje pri čebelah in  jih prodajal na črnem trgu. A zakaj se desetletje ni koreniteje ukrepalo? Direktor Uprave za varno hrano dr. Janez Posedi je zanikal neaktivnost uprave. Po njegovih besedah so proti njemu ukrepali že nekajkrat, a se je vedno uspešno prilagodil. Ostrejše ukrepanje jim je omogočila šele nedavno spremenjena zakonodaja, ki po novem dovoljuje tudi preiskave v zasebnih prostorih.

Kriva predraga zdravila?

Ob tem se postavlja tudi vprašanje, ali del vzrokov za odločanje nekaterih čebelarjev za trgovanje z vrhniškim trgovcev tiči tudi v ceni uradno predpisanih zdravil, ki so obvezna in za marsikoga draga. Slovenija ima po Posedijevih besedah to posebnost, da za zdravje čebel skrbi Nacionalni veterinarski inštitut, ki ureja tudi distribucijo zdravil. “Cene v Sloveniji bistveno odstopajo od cen drugod, s tem je povezanih več vprašanj.

Manj kot polovica jih uporablja predpisana zdravila

Kot je pojasnil dr. Tadej Malovrh, predstojnik Nacionalnega veterinarskega inštituta, je odstotek čebelarjev, ki čebele zdravijo z uradno registriranimi zdravili, majhen:

“V Sloveniji je bil leta 2014 odstotek preskrbe z uradnimi zdravili od 22 do 32-odstoten, letos pa opažamo 10-odstotni porast.”

Malovrh del krivde za to pripisuje tudi Čebelarski zvezi: “Pričakoval bi, da ČZS v tem položaju sodeluje z veterinarji, imam občutek, da ČZS in njeno ožje vodstvo nenehno iščeta razloge, da preskrba ne steče tako, kot je treba.A vendarle naj nas ti podatki ne napeljejo k napačnemu in posplošenemu sklepu, opozarja. “Želim, da je to jasno poudarjeno: ne gre za vse čebelarje – nekateri delajo dobro in imajo neoporečen med. Njim se je zgodila kar velika krivica.

V Čebelarski zvezi ob tem poudarjajo, da čebelarjem ponujajo vse potrebno svetovanje. 

Vsako leto imamo več deset usposabljanj na to temo. Če upoštevajo naše napotke, je med lahko varen.” – Andreja Kandolf Borovšak

Medena afera je marsikoga streznila, a vendarle, kot svari ekološki čebelar Franci Trček, ugled slovenskega medu ne sme biti omajan, spremeniti pa se morajo nekateri čebelarji. “Čebelarji se bodo morali zamisliti, spremeniti način zdravljenja, ki samo niti ni tako zapleteno. Samo preklopiti bo treba na to, zamenjati vosek in bo.


06.04.2011

Kdo bo rešil poplavljeno, propadajočo, spomeniško varovano Bertoletovo vilo v Kostanjevici na Krki? -Točenje alkohola na športnih prireditvah v Stožicah omejeno, ne pa prepovedano; -Stanovalci v Postojni že tri leta zaman za

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


30.03.2011

Težave Zasavcev pri dvigovanju gotovine iz bankomatov Nove Ljubljanske banke; -Zakaj se izbrani uslužbenci Slovenskih Železnic iz Novega mesta v Ljubljano ne vozijo z vlakom, temveč s kombijem; -V Sostrem v Ljubljani še...

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


23.03.2011

Prebivalci Kobarida so proti zaprtju Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Kavka - Zakaj so podatki za potrošnike na embalaži izdelkov komaj berljivi? - Na kaj je treba biti previden, ko vam zamenjajo števec električne energije

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


16.03.2011

Zaradi gradbišča na Trgu Leona Štuklja v Mariboru se je dohodek trgovskih in drugih lokalov močno zmanjšal; -V naselju Lutrško Selo pri Otočcu ob večjih nalivih poplavlja poslopja; -Zakaj v pekarni Blatnik delavcu niso...

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


09.03.2011

Zakaj so računi za ogrevanje v bloku vedno višji?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


02.03.2011

Zakaj Stanovanjsko podjetje Ljubljana stanovalcem dvakrat zaračuna stroške in zakaj plačujejo za storitve, ki jih niso naročili? -Stanovalci Šempetra pri Gorici so v sporu zaradi obračunavanja ogrevanja...

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


23.02.2011

Zakaj nekatere pristojne službe ne sprejemajo nevarnih odpadkov? Pojasnjujemo zadrege pri plačevanju prispevka za RTV prispevek. Stanovalce Zaloga moti smrad iz bližnje industrijske cone, vendar inšpektorji ne morejo ukrepati.

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


16.02.2011

Nadomestni agregat Elektro Ljubljana je zaradi napake poslušalki uničil skoraj vse priklopljene hišne aparate. Kdo ji je dolžan povrniti stroške? Kdaj bo več kot 50 čakajočih kočevskih malčkov dobilo prostor v vrtcu?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


09.02.2011

Prebivalci zgornje Mežiške doline opozarjajo na vse slabše stanje koroškega cestnega omrežja - Ali v Sloveniji pretiravamo s posipanjem cest s soljo in peskom? - Katere osebne podatke od vas lahko zahtevajo podjetja in zdravstveni domovi?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


02.02.2011

Poslušalca s Fužin skrbijo zaparkirane intervencijske poti v Ljubljani; -So obravnave na sodiščih res javne? -Zakaj so se stroški ogrevanja stanovanja v Luciji decembra v primerjavi z mesecem prej zvišali za kar 40 odstotkov?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


26.01.2011

Kaj je razlog, da je letos za javna dela namenjenega manj denarja? - Zakaj je članarina v kmetijsko gozdarski zbornici obvezna tudi za invalidske upokojence? - Varnost otrok na cesti pred osnovno šolo in vrtcem v Cerkljah na Gorenjskem

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


12.01.2011

Na kaj moramo biti pozorni pri nakupih: Živa Drol Novak iz ZPS - Ali zaposleni v podjetju Tosin res lahko pričakujejo poplačilo svojih terjatev; -Snaga je poslušalki iz Ljubljane iz meseca v mesec zaračunavala različne zneske

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


05.01.2011

Na okencih Staninvesta ni več možno brezplačno poravnati položnice; -Boste v center za fitnes v Ljubljani odslej lahko stopali le na podlagi identifikacije s prstnimi odtisi? -Kako so urejene garderobe v nekaterih naših kultu

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


29.12.2010

Koprska komunala ima pretirano visoke cene za odvoz azbestne kritine; -Območje Potioreka ob državni cesti med Zagorjem in Trbovljami slabo urejeno; -Poslušalec meni, da RTV Slovenija zapostavlja prenose tekem v hokeju

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


22.12.2010

O težavah poslušalke z ljubljanskimi taksiji - Zakaj je vožnja za tovornjake s priklopniki in vlačilce na cestnem odseku Idrija - Godovič prepovedana, tudi ko je cesta kopna?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


15.12.2010

Z vlakom? - o nenavadnih zamudah; Kakšne prednosti in pomanjkljivosti prinaša nov vozni red vlakov in zakaj država še vedno ni storila ničesar za zagotovitev zglednega železniškega prometa

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


08.12.2010

Zakaj so letošnje položnice za okoljsko dajatev na Blokah za 100% višje od lanskih - Kaj storiti, če vam ukradejo mobilni telefon - Zakaj poslušalec ne more dobiti izvoza s svoje parcele na regionalno cesto

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


01.12.2010

Pravica do povrnitve potnih stroškov za otroke s posebnimi potrebami; -Na otliškem pokopališču imajo obiskovalci težave že ob najmanjšem deževju; -Ali naj zaposleni za morebitno ohranitev delovnega mesta razkrijejo podatke o s

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


24.11.2010

Zakaj traja popravilo avtomobila na servisu že več kot 2 meseca; -Zakaj prejemek družinskih pomočnikov za izgubljeni dohodek ni usklajen s povišano minimalno plačo; -Kdaj bodo prebivalci ob primorski avtocesti dočakali prot

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


Stran 24 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov