Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo opozarjali in reševali.
V oddaji “Kje pa vas čevelj žuli” smo tudi letos raziskali in opozorili na številne težave na zelo različnih področjih. Tokrat bomo preverili, kako so se razpletle štiri zgodbe.
“Brez oddaje se ne bi nič premaknilo!”
– poslušalka
Po veljavni uredbi bodo obvezani vsi, ki nimajo svojih objektov – hiš priključenih na javno kanalizacijsko omrežje, do 31. decembra leta 2017 na lastne stroške zgraditi svoje čistilne naprave. Takšna naprava stane nekaj tisoč evrov. Zdaj so svoj lonček primaknila še nekatera komunalna podjetja, saj lastnike takšnih objektov silijo k podpisu pogodbe o pregledu in odvozu odpadnih voda, čeprav zakon tega ne predvideva.
“Marsikdaj se sliši kakšna zanimiva zgodovinska kombinacija.”
– vodnik po Ljubljani
Aprila smo opozorili na to, da za domače turistične vodnike v Sloveniji veljajo drugačna pravila kot za tuje. Ti lahko turistom – drugače kot na primer na Hrvaškem – razkazujejo naše turistične znamenitosti brez preizkusa znanja in licence.
Iz Turistično-gostinske zbornice Slovenije smo takrat dobili presenetljive odgovore, na primer, da nismo tako prepoznavna turistična država kot naše sosede. Po oddaji se je odzvalo Društvo turističnih novinarjev Slovenije – Fijet Slovenija. Kakšen odgovor je dobilo?
Ureditev se v tem letu še zmeraj ni spremenila in za tuje vodnike še zmeraj ni nobenih omejitev. Posledice? Prešernov spomenik še naprej ostaja neusahljiv vir domišljije nekaterih tujih vodnikov.
“Lahko smo zadovoljni, da ni pretiranega mraza.”
– Franci Zlatar
Pri organizaciji in pomoči velikemu številu prebežnikov, ki so oktobra prečkali Slovenijo, je bilo na začetku veliko težav.
Franci Zlatar iz Slovenske filantropije pravi, da so se od takrat zgodile določene spremembe, še zmeraj pa ostajajo tudi nekatere pomanjkljivosti.
Pred dnevi si je v razmere v Sloveniji ogledala tudi Komisija za begunce iz New Yorka.
“Napredka na področju vetrne energije ni.”
– Dejan Savič, Greenpeace
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo februarja ugotavljali, ali bo vetrne elektrarne pri nas odpihnil veter. Med drugim smo takrat preverili, ali infrazvok vetrnic – tako kot krajane v bližini potencialnih vetrnic v Sloveniji – moti tudi prebivalce Nemčije, v kateri so obnovljivi viri že postali najpomembnejši vir energije.
Decembra je 195 držav v Parizu doseglo to, kar se je prej številnim zdelo nemogoče – sprejele so podnebni dogovor. Očitno je mogoče premikati meje mogočega, a v naši državi letos nismo postavili niti ene vetrne elektrarne.
Morda bomo drugo leto že korak bliže brezoglični družbi, namesto Marca Pola ali Romea bodo vsi turisti v Ljubljani vedeli, da si ogledujejo spomenik Prešernu, ena glavnih turističnih znamenitosti pa bo žica – v muzeju.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo opozarjali in reševali.
V oddaji “Kje pa vas čevelj žuli” smo tudi letos raziskali in opozorili na številne težave na zelo različnih področjih. Tokrat bomo preverili, kako so se razpletle štiri zgodbe.
“Brez oddaje se ne bi nič premaknilo!”
– poslušalka
Po veljavni uredbi bodo obvezani vsi, ki nimajo svojih objektov – hiš priključenih na javno kanalizacijsko omrežje, do 31. decembra leta 2017 na lastne stroške zgraditi svoje čistilne naprave. Takšna naprava stane nekaj tisoč evrov. Zdaj so svoj lonček primaknila še nekatera komunalna podjetja, saj lastnike takšnih objektov silijo k podpisu pogodbe o pregledu in odvozu odpadnih voda, čeprav zakon tega ne predvideva.
“Marsikdaj se sliši kakšna zanimiva zgodovinska kombinacija.”
– vodnik po Ljubljani
Aprila smo opozorili na to, da za domače turistične vodnike v Sloveniji veljajo drugačna pravila kot za tuje. Ti lahko turistom – drugače kot na primer na Hrvaškem – razkazujejo naše turistične znamenitosti brez preizkusa znanja in licence.
Iz Turistično-gostinske zbornice Slovenije smo takrat dobili presenetljive odgovore, na primer, da nismo tako prepoznavna turistična država kot naše sosede. Po oddaji se je odzvalo Društvo turističnih novinarjev Slovenije – Fijet Slovenija. Kakšen odgovor je dobilo?
Ureditev se v tem letu še zmeraj ni spremenila in za tuje vodnike še zmeraj ni nobenih omejitev. Posledice? Prešernov spomenik še naprej ostaja neusahljiv vir domišljije nekaterih tujih vodnikov.
“Lahko smo zadovoljni, da ni pretiranega mraza.”
– Franci Zlatar
Pri organizaciji in pomoči velikemu številu prebežnikov, ki so oktobra prečkali Slovenijo, je bilo na začetku veliko težav.
Franci Zlatar iz Slovenske filantropije pravi, da so se od takrat zgodile določene spremembe, še zmeraj pa ostajajo tudi nekatere pomanjkljivosti.
Pred dnevi si je v razmere v Sloveniji ogledala tudi Komisija za begunce iz New Yorka.
“Napredka na področju vetrne energije ni.”
– Dejan Savič, Greenpeace
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo februarja ugotavljali, ali bo vetrne elektrarne pri nas odpihnil veter. Med drugim smo takrat preverili, ali infrazvok vetrnic – tako kot krajane v bližini potencialnih vetrnic v Sloveniji – moti tudi prebivalce Nemčije, v kateri so obnovljivi viri že postali najpomembnejši vir energije.
Decembra je 195 držav v Parizu doseglo to, kar se je prej številnim zdelo nemogoče – sprejele so podnebni dogovor. Očitno je mogoče premikati meje mogočega, a v naši državi letos nismo postavili niti ene vetrne elektrarne.
Morda bomo drugo leto že korak bliže brezoglični družbi, namesto Marca Pola ali Romea bodo vsi turisti v Ljubljani vedeli, da si ogledujejo spomenik Prešernu, ena glavnih turističnih znamenitosti pa bo žica – v muzeju.
"Novinarstvo je v krizi" je besedna zveza, ki je praktično navzoča ves čas. Zato si bomo zastavili dve temeljni vprašanji novinarstva: Kaj se dogaja? In kaj to pomeni? Predvsem pa: kako to, kar se dogaja, vpliva na razvoj družbe. Kam nas torej kot družbo lahko pripelje nova predlagana zakonodaja v Sloveniji? Sogovornika: Sonja Merljak Zdovc, odgovorna urednica spletnega časopisa Časoris, in izr. prof. Peter Sekloča, Fakulteta za humanistične vede Univerze na Primorskem Foto: Bobo
Kaj govori skrb vzbujajoče dejstvo, da je kar 200 priporočil varuha človekovih pravic iz preteklih let še vedno neuresničenih? Pogovor z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina. Foto: Bobo
Znamenito primorsko mestece Kobarid je predvsem med turistično sezono prometno zelo obremenjeno. Premikanje po gručastem mestnem jedru, kjer so nekoč švigale zgolj vespe in fički, je danes skoraj nemogoče, tako zaradi velikosti vozil kot gostega prometa. O prometnih zagatah in predvidenih rešitvah se je Damjan Zorc med drugimi pogovarjal tudi z županom Markom Matajurcem.
Novi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi je nastopil svoj mandat v dneh, ko je Slovenijo zajel prvi val epidemije covida 19. Poznavalci opozarjajo, da kriza, v kateri smo se znašli, prinaša tudi več priložnosti za korupcijo in goljufije. Kako deluje KPK v tej nenormalni normalnosti, o težavah funkcionark in funkcionarjev z navzkrižji interesov, viziji novega predsednika in tudi o čevljih njegovega predhodnika.
Kako bo delovala mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom in kakšne podatke o uporabnikih bo zbirala? Uporaba aplikacije odpira tudi vprašanja o morebitnih kršitvah pravic in o tem, kako bo vplivala na stigmatizacijo. Pogovarjali smo se z Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Spremembe Zakona o RTV Slovenija bi imele velike posledice za delovanje javnega zavoda in slovensko družbo, prav tako bi medijsko krajino močno spremenila Zakon o medijih in Zakon o Slovenski tiskovni agenciji. Zakaj vladni predlogi medijske reforme ne ponujajo dobrih rešitev, zakaj so neodvisni mediji zaradi pritiskov politike vedno bolj pomembni in kakšen status imajo javni servisi v zrelih demokracijah. Napovedane spremembe postavljamo v kontekst tako slovenske kot širše družbe in politike.
Gost oddaje bo novinar in publicist Boštjan Videmšek, ki je pred dnevi izdal novo knjigo z naslovom Plan B. V njej je skupaj s fotografom Matjažem Krivicem strnil tri leta novinarskega raziskovanja in spremljanja pionirjev boja s podnebno krizo - od Tilosa, popolnoma samooskrbnega otoka v Sredozemlju, škotskih Orkeyjskih otokov, ki izkoriščajo energijo morja, perspektivnih evropskih praks pri zajemanju ogljikovega dioksida iz ozračja, Islandije, ki se spreobrača v geotermalno silo, in številnih drugih. Spopadanje s podnebno krizo je po njegovem zelo težka naloga. Če ji ne bomo kos, lahko postane naša zadnja.
Glavna prtljaga sodobnega migranta ni kovček, ampak pametni telefon. foto: Srdjan Živulović/Bobo
Rudnik živega srebra Idrija je bil 500 let vir zaslužka in gonilo razvoja Idrije. Proizvodnja je bila dokončno ustavljena leta 1995, rudnik kot podjetje pa je bilo likvidirano leta 2017. A zgodba o minulem gospodarskem uspehu in zdajšnji UNESCO tehniški dediščini ima tudi temo plat - škodljive učinke živega srebra na okolje in zdravje ljudi. A bolj kot živo srebro bi moral Idrijčane skrbeti radon.
Vadišče Poček je občutljivo kraško območje brez samočistilnih sposobnosti, večina voda s poligona, ki s seboj nosi zdravju škodljiva onesnažila, pa se steka naravnost proti vodnemu zajetju Malni. Krasoslovci enakovrednega vodnega vira ne morejo najti, zato so občani še toliko bolj zaskrbljeni. Svojo voljo po zaprtju so med drugim izrazili na referendumu pred 20 leti, 17.000 ljudi pa se je pod peticijo »Za Pivško kotlino brez streljanja« podpisalo leta 2011, ko je država začela pripravljati Državni prostorski načrt, ki bi na območju, le streljaj oddaljenem od prvih naselij, zakoličil 12.500 hektarov veliko vadišče. Akt so sprejeli, vendar ga je Ustavno sodišče pred dobrima dvema letoma razveljavilo, saj pripravljalcem ni uspelo dokazati, da vojaška dejavnost na Počku ne škoduje zajetju. Postojnčani bitko za vodo – pravica do nje je vpisana celo v ustavo, bijejo še danes.
Mednarodna raziskava, izvedena v 117 državah, Odkriti proračun 2019 ocenjuje vidike preglednosti proračuna, sodelovanja javnosti in nadzora nad proračunom. Slovenija je pri sodelovanju javnosti pri odločanju o javnih financah zbrala 11 od 100 možnih točk. Svetovno povprečje je 14, povprečje držav OECD pa 27. Več o pomenu sodelovanja javnosti pri oblikovanju proračuna z raziskovalko Ajdo Pistotnik in predsednikom Računskega sodišča Tomažem Veselom.
Vito Flaker poudarja, da skupnostna oskrba zagotavlja večjo varnost v primeru epidemij, in izpostavlja, da se nobena dosedanja vlada, vključno s sedanjo, nikoli ni zares lotila dezinstitucionalizacije in uvajanja dolgotrajne oskrbe, ki bi lahko v pomembnem deležu na kvaliteten način nadomestila institucionalno varstvo. Ljudje so doma bolj suvereni kot v institucijah.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V Gorenju so napovedali odpuščanja. Kaj pravijo delavci, sindikalisti, na zavodu za zaposlovanje, v mestu?
Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. V začetku meseca je Urad vlade za komuniciranje nevladnim organizacijam, ki so bile izbrane na razpisu UKOM 2020, v podpis poslal aneks, s katerim bi zaradi epidemije prostovoljno odstopili od pogodbe. Dopise o preusmeritvi programov za boj proti COVID-19 je razvojnim nevladnim organizacijam pošiljalo ministrstvo za zunanje zadeve. Nevladne organizacije te poteze prepoznavajo kot signal, ki jih spominja na dogajanje na Madžarskem.
V oddaji iz serije Okolje ne pozablja smo potegnili črto pod prve štiri oddaje, torej onesnaženost Celja, Bele krajine, Mežice in Anhovega. Da ne bi pozabili. Izpostavili smo tudi, da to še zdaleč niso edina problematična območja, ki vplivajo na zdravje ljudi, pa tudi, da Slovenija še vedno nima niti evidence teh območij.
Po proizvodnji azbesta danes v Anhovem sosežigajo odpadke. Prelomljene obljube, dvom o meritvah, smrad, predvsem pa težke bolezni se že kažejo tudi v izseljevanju mladih.
V tokratni oddaji iz serije Okolje ne pozablja opozorjamo na onesnaženost s svincem v Mežiški dolini. Svinec med drugim vpliva na živčni sistem in niža inteligenčni kvocient. Onesnaževanje s svincem se še kar nadaljuje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V oddaji iz serije Okolje ne pozablja tokrat o problemu PCB-ja v Beli krajini. Dušan Plut, ki je v osemdesetih razkril izjemno presežene vrednosti enega najbolj škodljivih organskih onesnaževal v reki Krupi, je prepričan, bi temu problemu morali namenjati bistveno večjo pozornost. PCB se razgrajuje zelo počasi, vendar se s tem problemom v Beli krajini danes sistematično ne ukvarja nihče. Gre za nekakšen tabu.
Neveljaven email naslov