Razkrivamo, kakšne so pasti spleta, v katere se ujamejo otroci in postanejo žrtve e-zlorab. V minulem letu je Spletno oko policiji predalo 61 prijav posnetkov spolno zlorabljenih otrok. Vsako leto je na svetovni splet dodanih okrog 50.000 novih podob s spolnimi zlorabami otrok, navaja Urad Združenih narodov za droge in kriminal.

Razkrivamo, kakšne so pasti spleta, v katere se ujamejo otroci in postanejo žrtve e-zlorab. V minulem letu je Spletno oko policiji predalo 61 prijav posnetkov spolno zlorabljenih otrok. Vsako leto je na svetovni splet dodanih okrog 50.000 novih podob s spolnimi zlorabami otrok, navaja Urad Združenih narodov za droge in kriminal.

Z gledanjem, s preprodajo, produkcijo in z dostopom do posebnih prikritih spletnih strani oziroma omrežij, tako imenovanega  “dark-neta” z uporabo in šifrirnega algoritma omrežja TOR se ustvarjajo enormni dobički, ki se po podatkih Združenih narodov gibljejo med dvema in dvajsetimi milijardami evrov. Gre za eno najbolj razširjenih, rastočih in dobičkonosnih dejavnosti mednarodnih kriminalnih združb.

Prvo napako naredimo že starši, ko objavljamo fotografije naših otrok na družabnih omrežjih. To je za vedno shranjeno na njihovih strežnikih, pravi dr. Benjamin Lesjak, svetovalec pri Safe.si, spletni točki za ozaveščanje o varni rabi interneta in mobilnih naprav. “Otroci imajo po Ustavi pravico do zasebnosti, ki jo morajo starši ščititi.”

Če menite, da je vašega otroka ali vas nekdo nezakonito posnel ali fotografiral ali je objavil fotografije na spletu brez vašega privoljenja, to prijavite policiji ali državnemu tožilstvu. Od sodišča pa lahko zahtevate umik gradiva in sklep, ki preprečuje nadaljnjo zlorabo.

Potek in nastanek gradiva spolne zlorabe na otrocih pusti globoke psihološke posledice. Ker so posnetki za vedno dostopni na spletu, je otrok, vsakič ko nekdo pogleda to vsebino, vedno znova zlorabljen. Gre za učinek snežne kepe, pravi Boris Veler, svetovalec ustvarjalne uporabe spleta pri Logout.si in opozarja, da so sostorilci lahko tudi vrstniki, ki delijo take posnetke. Žrtev pa te objave sporne vsebine doživlja kot stisko. Učinek je veliko večji, kot si mislimo in ga ni mogoče ustaviti, še dodaja.

“Posledice zavajanja in izsiljevanja za mladoletnike so lahko tragične.” – Toni Klančnik, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto, GPU

Slovenska prijavna točka @spletnooko je v 9 letih delovanja prejela prek 20 tisoč prijav. “Vedno več je povpraševanja in ponudbe na spletu.”

— Val 202 (@Val202) September 28, 2016

Madeleine van der Bruggen je strokovnjakinja na področju preiskovanja spolnih zločinov, članica Nacionalne enote Nizozemske policije proti spolnemu izkoriščanju otrok. “Pri tistih, ki jih spolno privlačijo in vzburjajo otroci ne moremo izničiti teh nagnenj, lahko pa omejimo škodo. Naučimo jih kako se soočiti s tem problemom in dosežemo, da dejanj zlorabe ne ponavljajo več.”

Tako obravnava storilcev kot žrtev pri nas poteka v sodelovanju strokovnih služb in organov pregona, a si kljub temu stroka želi še bolj usklajenega in dobrega sodelovanja v dobro otrok.

Če ste opazili kakršno koli zlorabo otrok, tudi prek spleta, nemudoma obvestite Spletno oko, Safe.si ali Policijo.

Odbita do bita: Ne objavljajte fotografij otrok na spletu