Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ekološke subvencije

19.10.2016

Ekološke subvencije se zlivajo v konvencionalno mleko.

Količina slovenskih ekoloških živil na trgu se ne povečuje in štiri petine ekoloških izdelkov še zmeraj uvozimo.

Ekološko kmetovanje je ena od prioritet države. V programu za razvoj podeželja ima Slovenija za programsko obdobje sedmih let do leta 2020 skupaj na voljo 1,1 milijarde evrov, od tega je tri četrtine evropskih sredstev. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že na začetku za subvencije za ekološko kmetovanje namenilo 65 milijonov evrov. Število ekoloških kmetij se povečuje, pod ekološkim nadzorom je 3.400 kmetij. Toda kmetje so ekološka živila – predvsem mleko in meso – pogosto prisiljeni prodajati kot konvencionalno pridelana živila.

Anton Lesnika iz naselja Zdole v občini Kozje z ekološkim kmetovanjem pred 16 leti ni začel  zaradi subvencij, ampak zaradi zdravja in okolja. Trenutno ima 13 krav in 7 telet, toda le za meso, mleka ne oddaja več: “Prodajal sem ga kot navadno mleko, tako kot vsi. Zmešali so ga h konvencionalnemu.”

Franc Jamnikar je ekološki kmet  že od leta 1999. Gospodari na manjši kmetiji,  na približno 800 metrih nadmorske višine, na Tolstem vrhu pri Mislinji. Pričakoval je, da bo ekološke pridelke lahko prodajal po vsaj 10 odstotkov višji ceni: “Pa ni tako, še zdaleč ne. Na trgovskih policah pa je ekološko meso tako drago, da si ga ljudje z nižjimi prihodki težko privoščijo.”

S stroškovnega vidika bi se mu na majhni hribovski kmetiji bolj splačalo kmetovati konvencionalno. Zaradi takšnih razmer nekateri že opuščajo ekološko kmetovanje: “Letos jih je precej odnehalo, niso več videli izhoda.”

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so lani res opažali opuščanje ekološkega kmetovanja, vendar to pripisujejo predvsem spremembi sistema podpor na travnih površinah. Državna sekretarka Tanja Strniša pravi, da subvencijo na travnate površine pogojujejo s tem, da ima kmet določeno obtežbo z živalmi: “V prejšnjem programskem obdobju to ni bil pogoj.”

Površine, na katerih se kmetuje ekološko, obsegajo že skoraj desetino vseh kmetijskih površin, v zadnjih desetih letih so se s 26.000 povečale na 42.000 hektarjev. Toda na trgu se količina slovenskih ekoloških živil ne povečuje in štiri petine ekoloških izdelkov še zmeraj uvozimo.

Povpraševanje po ekoloških živilih se povečuje predvsem pri sadju in zelenjavi. Toda direktorica inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe meni, da je zelo veliko povpraševanja tudi po ekološkem mesu in mleku: “Že v vsakem supermarketu imamo ekološko mleko. Pri mesu je podobno. Imamo ekološke prodajalne, pa v njih ne najdemo zmeraj slovenskega ekološkega mesa.”

Velika večina ekoloških subvencij v Sloveniji je namenjena travnatim površinam, se pravi živinoreji, kar je nekoliko nenavadno, saj so taka plačila najbolj smiselna za take usmeritve v kmetijstvu, pri katerih se pri konvencionalni pridelavi uporablja največ pesticidov, herbicidov, insekticidov in fungicidov. Kot pravi Anamarija Slabe, so to sadjarstvo, zelenjadarstvo, vinogradništvo, oljkarstvo in poljedelstvo.

Moda je okolju “najmanj nevarna” ekstenzivna živinoreja. Toda v Sloveniji največ ekoloških spodbud, osemdeset odstokov, prejemajo prav živinorejske kmetije, torej za pašnike in travnike. Po drugi strani take kmetije nekaj naredijo za okolje, vendar potrošnike zanima, koliko bo slovenskih ekoloških živil v trgovinah.”

Anamarija Slabe ekološke subvencije umešča v širši kontekst subvencioniranja kmetijstva. Meni, da bi sistem morali obrniti na glavo: “Da bi rekli, da ne bomo dajali posebnih plačil, ampak bi skušali ugotoviti, koliko je dejansko obremenjujoč strošek, ki ga povzroča uporaba pesticidov. Na podlagi tega bi ustrezno obremenili tiste pridelovalce, ki uporabljajo pesticide in lahko topna mineralna gnojila. V takem sistemu bi bili onesnaževalci obdavčeni sorazmerno s stopnjo onesnaževanja okolja, tako kot je v industriji. Potem ne bi potrebovali posebnih plačil za ekološko pridelavo, ker bi naenkrat ta postala zanimiva s stroškovnega vidika.”

V Sloveniji imamo znižano davčno stopnjo za fitofarmacevtska sredstva 

To izhaja še iz časov pred desetletji , ko so ta sredstva veljala za reprodukcijsko sredstvo za kmetijstvo. To pa je postalo zelo nenavadno, ko smo začeli kmetom plačevati okoljske storitve. Po eni strani kmetom plačujemo, ker gospodarijo okolju prijazno in uporabljajo manj pesticidov, po drugi strani pa imamo znižano stopnjo davka na dodano vrednost za te pesticide. To je čudna zgodba.”

Na ministrstvu pravijo, da sistem sankcioniranja v kmetijstvu že obstaja, znižane davčne stopnje za pesticide pa ohranjajo zaradi strahu pred nezakonitim uvozom.

Po podatkih govedorejskega poslovnega združenja gre 30 % slovenskega mleka neposredno v izvoz, 42 % ga porabijo mlekarne v lasti mednarodnih korporacij, le 28 % ga porabijo slovenski predelovalci.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Ekološke subvencije

19.10.2016

Ekološke subvencije se zlivajo v konvencionalno mleko.

Količina slovenskih ekoloških živil na trgu se ne povečuje in štiri petine ekoloških izdelkov še zmeraj uvozimo.

Ekološko kmetovanje je ena od prioritet države. V programu za razvoj podeželja ima Slovenija za programsko obdobje sedmih let do leta 2020 skupaj na voljo 1,1 milijarde evrov, od tega je tri četrtine evropskih sredstev. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že na začetku za subvencije za ekološko kmetovanje namenilo 65 milijonov evrov. Število ekoloških kmetij se povečuje, pod ekološkim nadzorom je 3.400 kmetij. Toda kmetje so ekološka živila – predvsem mleko in meso – pogosto prisiljeni prodajati kot konvencionalno pridelana živila.

Anton Lesnika iz naselja Zdole v občini Kozje z ekološkim kmetovanjem pred 16 leti ni začel  zaradi subvencij, ampak zaradi zdravja in okolja. Trenutno ima 13 krav in 7 telet, toda le za meso, mleka ne oddaja več: “Prodajal sem ga kot navadno mleko, tako kot vsi. Zmešali so ga h konvencionalnemu.”

Franc Jamnikar je ekološki kmet  že od leta 1999. Gospodari na manjši kmetiji,  na približno 800 metrih nadmorske višine, na Tolstem vrhu pri Mislinji. Pričakoval je, da bo ekološke pridelke lahko prodajal po vsaj 10 odstotkov višji ceni: “Pa ni tako, še zdaleč ne. Na trgovskih policah pa je ekološko meso tako drago, da si ga ljudje z nižjimi prihodki težko privoščijo.”

S stroškovnega vidika bi se mu na majhni hribovski kmetiji bolj splačalo kmetovati konvencionalno. Zaradi takšnih razmer nekateri že opuščajo ekološko kmetovanje: “Letos jih je precej odnehalo, niso več videli izhoda.”

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so lani res opažali opuščanje ekološkega kmetovanja, vendar to pripisujejo predvsem spremembi sistema podpor na travnih površinah. Državna sekretarka Tanja Strniša pravi, da subvencijo na travnate površine pogojujejo s tem, da ima kmet določeno obtežbo z živalmi: “V prejšnjem programskem obdobju to ni bil pogoj.”

Površine, na katerih se kmetuje ekološko, obsegajo že skoraj desetino vseh kmetijskih površin, v zadnjih desetih letih so se s 26.000 povečale na 42.000 hektarjev. Toda na trgu se količina slovenskih ekoloških živil ne povečuje in štiri petine ekoloških izdelkov še zmeraj uvozimo.

Povpraševanje po ekoloških živilih se povečuje predvsem pri sadju in zelenjavi. Toda direktorica inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe meni, da je zelo veliko povpraševanja tudi po ekološkem mesu in mleku: “Že v vsakem supermarketu imamo ekološko mleko. Pri mesu je podobno. Imamo ekološke prodajalne, pa v njih ne najdemo zmeraj slovenskega ekološkega mesa.”

Velika večina ekoloških subvencij v Sloveniji je namenjena travnatim površinam, se pravi živinoreji, kar je nekoliko nenavadno, saj so taka plačila najbolj smiselna za take usmeritve v kmetijstvu, pri katerih se pri konvencionalni pridelavi uporablja največ pesticidov, herbicidov, insekticidov in fungicidov. Kot pravi Anamarija Slabe, so to sadjarstvo, zelenjadarstvo, vinogradništvo, oljkarstvo in poljedelstvo.

Moda je okolju “najmanj nevarna” ekstenzivna živinoreja. Toda v Sloveniji največ ekoloških spodbud, osemdeset odstokov, prejemajo prav živinorejske kmetije, torej za pašnike in travnike. Po drugi strani take kmetije nekaj naredijo za okolje, vendar potrošnike zanima, koliko bo slovenskih ekoloških živil v trgovinah.”

Anamarija Slabe ekološke subvencije umešča v širši kontekst subvencioniranja kmetijstva. Meni, da bi sistem morali obrniti na glavo: “Da bi rekli, da ne bomo dajali posebnih plačil, ampak bi skušali ugotoviti, koliko je dejansko obremenjujoč strošek, ki ga povzroča uporaba pesticidov. Na podlagi tega bi ustrezno obremenili tiste pridelovalce, ki uporabljajo pesticide in lahko topna mineralna gnojila. V takem sistemu bi bili onesnaževalci obdavčeni sorazmerno s stopnjo onesnaževanja okolja, tako kot je v industriji. Potem ne bi potrebovali posebnih plačil za ekološko pridelavo, ker bi naenkrat ta postala zanimiva s stroškovnega vidika.”

V Sloveniji imamo znižano davčno stopnjo za fitofarmacevtska sredstva 

To izhaja še iz časov pred desetletji , ko so ta sredstva veljala za reprodukcijsko sredstvo za kmetijstvo. To pa je postalo zelo nenavadno, ko smo začeli kmetom plačevati okoljske storitve. Po eni strani kmetom plačujemo, ker gospodarijo okolju prijazno in uporabljajo manj pesticidov, po drugi strani pa imamo znižano stopnjo davka na dodano vrednost za te pesticide. To je čudna zgodba.”

Na ministrstvu pravijo, da sistem sankcioniranja v kmetijstvu že obstaja, znižane davčne stopnje za pesticide pa ohranjajo zaradi strahu pred nezakonitim uvozom.

Po podatkih govedorejskega poslovnega združenja gre 30 % slovenskega mleka neposredno v izvoz, 42 % ga porabijo mlekarne v lasti mednarodnih korporacij, le 28 % ga porabijo slovenski predelovalci.


06.03.2019

Kdaj se bo slovenski javni potniški promet pripeljal v 21. stoletje?

Navdušenje nad vožnjo z vlaki je med Slovenci že davno ugasnilo. Če se je še leta 2013 po slovenskih tirih prepeljalo skoraj 16,5 milijona potnikov, je številka čez štiri leta padla na vsega 14 milijonov. Tudi število potovanj z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa je leta 2017 doseglo najnižjo raven od uvedbe urbane leta 2009. Kako obrniti negativni trend?


27.02.2019

Ker sta dala odpoved, sta ostala brez zadnje plače

V turizmu in gostinstvu imajo velike težave pri zagotavljanju usposobljenih delavcev, zato jih skušajo pridobiti tudi iz tujine. Delovne sile z območja nekdanje skupne države začenja zmanjkovati, zato podjetja poskušajo tuje delavce zadržati na različne načine. V tokratni oddaji boste slišali kuharja in natakarja, ki nista prejela januarske plače, ker so jima zaračunali 75 evrov najemnine več za vsak mesec bivanja pri delodajalcu – zaradi nezadovoljstva z delovnimi razmerami sta namreč dala odpoved pred koncem štiriletnega obdobja.


20.02.2019

Ali je snemanje seje občinskega sveta poseg v zasebnost svetnikov

Na občini Medvede že vse od ustanovitve seje občinskega sveta snemajo in posnetke objavijo na lokalni televiziji. Pred nekaj tedni pa se je prvič zgodilo, da seje niso predvajali, ker eden od občinskih svetnikov ni podpisal dovoljenja za snemanje in objavo. Podoben zaplet so pred kratkim imeli tudi v Brežicah. Sodeč po nedavni anketi Skupnosti občin Slovenije seje občinskih svetov snemajo v več kot polovici občin pri nas, do zadnjih lokalnih volitev pa večjih zadržkov ob objavah posnetkov sej svetniki niso imeli. Kako javna je vloga občinskih svetnikov in ali so zahteve posameznih svetnikov po varstvu osebnih podatkov, povezane s snemanjem sej občinskih svetov, upravičene?


13.02.2019

Urgentni centri odražajo stanje v celotnem zdravstvenem sistemu

Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta.


13.02.2019

Urgentni centri odražajo stanje v celotnem zdravstvenem sistemu

Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta.


06.02.2019

Bodo gostinci in nov lastnik lahko skupaj delali za razvoj Krvavca?

Po prihodu novega lastnika, podjetnika Janeza Janše na Krvavec, so se odnosi z gostinci skrhali. Direktor družbe RTC Krvavec na smučišču in v poslovanju družbe sredi smučarske sezone uvaja novosti in red. Spremembe so po mnenju gostincev, ki držijo skupaj, pogosto enostranske, dogovori ne držijo. To pa ni v prid nikomur, in ni dobro za nadaljnji razvoj uspešnega smučišča, je prepričana Maria Mia Grillc, ki ima Eko turizem Viženčar na Krvavcu že 25 let.


30.01.2019

So nam plastične vrečke zlezle pod kožo?

Kako se privajamo na nakupovanje brez brezplačnih plastičnih vrečk? Se zavedamo, da moramo začeti razmišljati o tem, da plastičnih vrečk sploh ne bomo več uporabljali? Katere korake lahko naredimo v tej smeri? Preverjamo med trgovci in kupci.


23.01.2019

Invalidska upokojitev za mladega človeka lahko pomeni finančno smrt

Ob boju s tako hudo boleznijo, kot je rak, predvsem mlade bolnike čakata še boj za socialno varnost in življenje z bistveno nižjimi dohodki. Že bolniška nadomestila so velika težava, predvsem za samozaposlene, kadar je nujna invalidska upokojitev, pa je finančni udarec še večji. Toda tudi vrnitev na delo ne prinaša vselej olajšanja, številne težave pa imajo tudi delodajalci. Kako najti boljše sistemske alternative, ki bodo ustreznejše za vse?


16.01.2019

Zapor ni hotel

Po pobegu iz zapora v Kopru so se pojavile zamisli, da bi morali imeti strožji zaporni sistem. Toda zaostrovanje bi lahko predstavljalo nevarno past.


09.01.2019

Zaposleni na centrih za socialno delo izgorevajo

Obseg dela in nalog se veča, zaposlenih pa je odločno, vsaj 300, premalo. To se odraža tudi v zaostankih pri izdajanju odločb. Namesto da bi pomagali ljudem v stiski na terenu, se zaposleni na centrih ukvarjajo z upravno administrativnimi nalogami. Kako bo ukrepala država? Gosta v studiu sta bila Špela Isop – MDDSZ in Perica Radonjič – Sindikat centrov za socialno delo. V oddaji sta sodelovala še dr. Vesna Leskošek in Francka Premzelj, predsednica Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije.


02.01.2019

Komentar Žuljev 2018 - drugi del

V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne okoljske, socialne, potrošniške in druge probleme, ki kažejo na to, v kakšni družbi živimo 28 let po plebiscitu. Letošnji izbor sta komentirala borka za človekove pravice, direktorica društva Amnesty International Slovenije, Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo, pobudnik gibanja za dezinstitucionalizacijo pri nas, dr. Vito Flaker.


26.12.2018

Komentar Žuljev 2018 – 1: Orwell bi padel v trans

V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne okoljske, socialne, potrošniške in druge probleme, ki kažejo na to, v kakšni družbi živimo 28 let po plebiscitu. Letošnji izbor sta komentirala borka za človekove pravice, direktorica društva Amnesty International Slovenije, Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo, pobudnik gibanja za dezinstitucionalizacijo pri nas, dr. Vito Flaker.


19.12.2018

Bodo v Kranju ostali brez rentgena in ultrazvoka?

Februarja bosta sočasno odšli specialistki radiologije v kranjskem zdravstvenem domu. Na ultrazvočni pregled zdaj čaka 320 pacientov, ki bodo lahko pregledani tudi pri koncesionarju. Pacientov ne vpisujejo več. Novega radiologa še ni na obzorju. Kljub prizadevanjem ni znano, ali bodo imeli v kranjskem zdravstvenem domu pacienti čez mesec in pol sploh na voljo rentgen in ultrazvok. Negotovost je velika tudi zato, ker so v Kranj prihajali tudi pacienti iz Škofje Loke, Kamnika in Medvod, kjer so prav tako ostali brez radiologov.


12.12.2018

Starejši so lahka tarča neetičnih prodajnih prijemov

Starejšega poslušalca so po telefonu poklicali iz podjetja BDC Tim, ali bi bil pripravljen sodelovati v predstavitvi izdelkov za zdravo življenje, na katero je potem prišlo osem starejših parov. Predstavili so tudi magnetno blazino, ki naj bi imela številne blagodejne učinke, med drugim naj bi delovala proti bolečinam. Po ustnem dogovoru, da blazino lahko po treh mesecih z ženo vrneta in dobita polnih 950 evrov nazaj, sta se odločila za nakup. Po treh mesecih učinkov ni bilo, dogovor pa tudi ni veljal več.


05.12.2018

Novosti na področju socialnih prejemkov

Od 1. decembra velja, da za nekatere socialne prejemke kot so otroški dodatki, državne štipendije in nekatere subvencije upravičencem ne bo več treba oddajati vlog. Za veliko večino socialnih transferjev pa jih bo še zmeraj treba oddati. Kdaj in komu je treba to storiti, katere vloge je nujno treba oddati prav v decembru in kaj lahko storijo tisti, ki že od jeseni čakajo na izdajo odločb, posebej za subvencijo vrtcev.


28.11.2018

Vse več toksičnih snovi, vse več bolezni

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


21.11.2018

Od razvojnega sodelovanja imamo lahko korist vsi

Razvojno sodelovanje prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju, njegovo izvajanje pa odpira številna vprašanja. Kakšni so izzivi razvojnega sodelovanja, kateri so uspešni slovenski razvojni projekti in zakaj Slovenija ne izpolnjuje svojih zavez na tem področju? Gorazd Rečnik se je pogovarjal s doktorico Majo Bučar s katedre za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede, Ano Kalin iz Foruma za enakopravni razvoj in Albinom Keucem iz platforme Sloga, v studio pa je povabil Uroša Vajgla s sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve.


14.11.2018

V Sloveniji imamo rekordno malo županj

Ženske imajo na lokalnih volitvah manj možnosti za izvolitev kot moški. V Sloveniji imamo v 212 občinah trenutno samo šestnajst županj. Po letošnjih lokalnih volitvah se to število lahko celo zmanjša. Za župansko mesto se poteguje 100 žensk, moških kandidatov je 588. Raziskuje Gorazd Rečnik.


07.11.2018

Boj za parkirna mesta v Celovških dvorih

Zaključil se je razpis za oddajo ponudb za nakup parkirnih prostorov v garaži Celovških dvorov v Ljubljani za namen javne parkirne hiše. Toda stanovalci so prepričani, da se ta parkirišča sploh ne bi smela prodajati, saj naj bi jim ob nakupu stanovanj obljubljali pravico do njihove uporabe za obiskovalce. Po informacijah iz DUTB je bilo za nakup z izklicno ceno 350.000 evrov izkazanega kar nekaj interesa. Zakaj hoče parkirišča prodati po čim višji ceni in zakaj se stanovalci počutijo izigrane?


24.10.2018

Koliko mojc boste prižgali za prvi november?

V Sloveniji porabimo povprečno po osem sveč na prebivalca letno, kar nas uvršča na tretje mesto držav po porabi nagrobnih sveč. Razlogi so tudi kulturni, nekateri pa jih prižigajo bolj za še živeče znance kot za pokojnike. Ostanki sveč vsekakor predstavljajo velik okoljski problem, ne glede na to, ali smo prižgali mojco, blaža, petro ali morda elektronsko svečo. Ste pripravljeni glede na pogubne okoljske vplive plastike prižgati kakšno ‘mojco iz akcije’ manj?


Stran 4 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov