Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Januarja 2013 je nesreča prazne gondole zaustavila žičnico na Kanin. Po črnih oblakih, ki so vedrili nad goro dobri dve leti in pol, je občina Bovec prevzela Kanin v svoje roke in poiskala izvajalca popravil. Začele so se obljube o začetku obratovanja. Seznam datumov je dolg, zadnja obljuba objavljena na spletni strani – če bo sneg, bo smučišče odprto 1. decembra letos.
Bo naše najvišje ležeče smučišče res začelo delovati, ko bo zapadel prvi sneg?
Januarja 2013 je nesreča prazne gondole ustavila žičnico na Kanin. Po dobrih dveh letih in pol je občina Bovec prevzela sanacijo žičnic in poiskala izvajalca popravil. Začele so se obljube o začetku obratovanja. Seznam datumov je dolg, zadnja obljuba, objavljena na spletni strani – če bo sneg, bo smučišče odprto 1. decembra letos.
Bo res? O obnovi, zapletih in zadnji potezi Občine Bovec, ustanovitvi družbe za upravljanje smučišča, predsednik bovške občinske komisije za obnovo Kanina Danijel Krivec: “Smučišče bo začelo delovati v začetku decembra oziroma takoj, ko zapade sneg. Najpozneje pa do 20. 12. Ne vidim težav, da ne bi sicer v kratkem času pridobili ustreznih dovoljenj.”
“Na vladi je bilo sprejeto, da je Kanin projekt državnega pomena. Ima potencial tudi poleti.”
Eva Štravs Podlogar, Direktorat za turizem
– Nesreča prazne gondole: 25. 1. 2013
– Prva napoved : poškodbe po nesreči bomo popravili v 14 dneh, potem ugotovijo, da ni denarja in odpovedo sezono
– Marec 2013: kabinska žičnica mora biti do poletja, smučišče prihodnjo zimo
– Junij 2013: poletne sezone ne bo, a andorski investitor obljublja, da bo delalo še pred decembrom
– Oktober 2013: zaprtje hotelov Alp in Kanin, zimska sezona izgubljena, odprtje do poletja
– Januar 2014: do zimskih počitnic bodo delale vsaj zgornje naprave, poleti 2014 ugotovijo, da so zaradi sedmih metrov snega pozimi naprave na smučišču zelo poškodovane; oktobra 2014 znano, da smučarske sezone ne bo
– Februar 2015: smučali bomo prihodnjo sezono
– Sredi leta 2015: občina postane lastnica gondole in žičniških naprav in julija spet obljuba – če bo vreme dopuščalo, bo Kanin decembra sprejel obiskovalce
– November 2015: smele besede – le višja sila lahko prepreči smučanje decembra
– December 2015: banke in rezervni deli zamujajo, odpremo januarja
– Januar 2016: pripravljeno bo do poletja
– Februar 2016: do sredine marca bo začela delovati štirisedežnica
– Maj 2016: gondola naj bi začela delovati julija
– Konec julija 2016: gondola bo 20. avgusta
– Konec avgusta 2016: bo septembra, a zagotovo do zime
– 10. september 2016: z gondolo se peljejo prvi turisti
– Oktober 2016: sistem žičnic bo pripravljen do začetka decembra
– Konec novembra občina ustanavlja družbo za upravljanje smučišča
Bo smučišče res odprto 25. decembra letos?
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Januarja 2013 je nesreča prazne gondole zaustavila žičnico na Kanin. Po črnih oblakih, ki so vedrili nad goro dobri dve leti in pol, je občina Bovec prevzela Kanin v svoje roke in poiskala izvajalca popravil. Začele so se obljube o začetku obratovanja. Seznam datumov je dolg, zadnja obljuba objavljena na spletni strani – če bo sneg, bo smučišče odprto 1. decembra letos.
Bo naše najvišje ležeče smučišče res začelo delovati, ko bo zapadel prvi sneg?
Januarja 2013 je nesreča prazne gondole ustavila žičnico na Kanin. Po dobrih dveh letih in pol je občina Bovec prevzela sanacijo žičnic in poiskala izvajalca popravil. Začele so se obljube o začetku obratovanja. Seznam datumov je dolg, zadnja obljuba, objavljena na spletni strani – če bo sneg, bo smučišče odprto 1. decembra letos.
Bo res? O obnovi, zapletih in zadnji potezi Občine Bovec, ustanovitvi družbe za upravljanje smučišča, predsednik bovške občinske komisije za obnovo Kanina Danijel Krivec: “Smučišče bo začelo delovati v začetku decembra oziroma takoj, ko zapade sneg. Najpozneje pa do 20. 12. Ne vidim težav, da ne bi sicer v kratkem času pridobili ustreznih dovoljenj.”
“Na vladi je bilo sprejeto, da je Kanin projekt državnega pomena. Ima potencial tudi poleti.”
Eva Štravs Podlogar, Direktorat za turizem
– Nesreča prazne gondole: 25. 1. 2013
– Prva napoved : poškodbe po nesreči bomo popravili v 14 dneh, potem ugotovijo, da ni denarja in odpovedo sezono
– Marec 2013: kabinska žičnica mora biti do poletja, smučišče prihodnjo zimo
– Junij 2013: poletne sezone ne bo, a andorski investitor obljublja, da bo delalo še pred decembrom
– Oktober 2013: zaprtje hotelov Alp in Kanin, zimska sezona izgubljena, odprtje do poletja
– Januar 2014: do zimskih počitnic bodo delale vsaj zgornje naprave, poleti 2014 ugotovijo, da so zaradi sedmih metrov snega pozimi naprave na smučišču zelo poškodovane; oktobra 2014 znano, da smučarske sezone ne bo
– Februar 2015: smučali bomo prihodnjo sezono
– Sredi leta 2015: občina postane lastnica gondole in žičniških naprav in julija spet obljuba – če bo vreme dopuščalo, bo Kanin decembra sprejel obiskovalce
– November 2015: smele besede – le višja sila lahko prepreči smučanje decembra
– December 2015: banke in rezervni deli zamujajo, odpremo januarja
– Januar 2016: pripravljeno bo do poletja
– Februar 2016: do sredine marca bo začela delovati štirisedežnica
– Maj 2016: gondola naj bi začela delovati julija
– Konec julija 2016: gondola bo 20. avgusta
– Konec avgusta 2016: bo septembra, a zagotovo do zime
– 10. september 2016: z gondolo se peljejo prvi turisti
– Oktober 2016: sistem žičnic bo pripravljen do začetka decembra
– Konec novembra občina ustanavlja družbo za upravljanje smučišča
Bo smučišče res odprto 25. decembra letos?
"Novinarstvo je v krizi" je besedna zveza, ki je praktično navzoča ves čas. Zato si bomo zastavili dve temeljni vprašanji novinarstva: Kaj se dogaja? In kaj to pomeni? Predvsem pa: kako to, kar se dogaja, vpliva na razvoj družbe. Kam nas torej kot družbo lahko pripelje nova predlagana zakonodaja v Sloveniji? Sogovornika: Sonja Merljak Zdovc, odgovorna urednica spletnega časopisa Časoris, in izr. prof. Peter Sekloča, Fakulteta za humanistične vede Univerze na Primorskem Foto: Bobo
Kaj govori skrb vzbujajoče dejstvo, da je kar 200 priporočil varuha človekovih pravic iz preteklih let še vedno neuresničenih? Pogovor z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina. Foto: Bobo
Znamenito primorsko mestece Kobarid je predvsem med turistično sezono prometno zelo obremenjeno. Premikanje po gručastem mestnem jedru, kjer so nekoč švigale zgolj vespe in fički, je danes skoraj nemogoče, tako zaradi velikosti vozil kot gostega prometa. O prometnih zagatah in predvidenih rešitvah se je Damjan Zorc med drugimi pogovarjal tudi z županom Markom Matajurcem.
Novi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi je nastopil svoj mandat v dneh, ko je Slovenijo zajel prvi val epidemije covida 19. Poznavalci opozarjajo, da kriza, v kateri smo se znašli, prinaša tudi več priložnosti za korupcijo in goljufije. Kako deluje KPK v tej nenormalni normalnosti, o težavah funkcionark in funkcionarjev z navzkrižji interesov, viziji novega predsednika in tudi o čevljih njegovega predhodnika.
Kako bo delovala mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom in kakšne podatke o uporabnikih bo zbirala? Uporaba aplikacije odpira tudi vprašanja o morebitnih kršitvah pravic in o tem, kako bo vplivala na stigmatizacijo. Pogovarjali smo se z Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Spremembe Zakona o RTV Slovenija bi imele velike posledice za delovanje javnega zavoda in slovensko družbo, prav tako bi medijsko krajino močno spremenila Zakon o medijih in Zakon o Slovenski tiskovni agenciji. Zakaj vladni predlogi medijske reforme ne ponujajo dobrih rešitev, zakaj so neodvisni mediji zaradi pritiskov politike vedno bolj pomembni in kakšen status imajo javni servisi v zrelih demokracijah. Napovedane spremembe postavljamo v kontekst tako slovenske kot širše družbe in politike.
Gost oddaje bo novinar in publicist Boštjan Videmšek, ki je pred dnevi izdal novo knjigo z naslovom Plan B. V njej je skupaj s fotografom Matjažem Krivicem strnil tri leta novinarskega raziskovanja in spremljanja pionirjev boja s podnebno krizo - od Tilosa, popolnoma samooskrbnega otoka v Sredozemlju, škotskih Orkeyjskih otokov, ki izkoriščajo energijo morja, perspektivnih evropskih praks pri zajemanju ogljikovega dioksida iz ozračja, Islandije, ki se spreobrača v geotermalno silo, in številnih drugih. Spopadanje s podnebno krizo je po njegovem zelo težka naloga. Če ji ne bomo kos, lahko postane naša zadnja.
Glavna prtljaga sodobnega migranta ni kovček, ampak pametni telefon. foto: Srdjan Živulović/Bobo
Rudnik živega srebra Idrija je bil 500 let vir zaslužka in gonilo razvoja Idrije. Proizvodnja je bila dokončno ustavljena leta 1995, rudnik kot podjetje pa je bilo likvidirano leta 2017. A zgodba o minulem gospodarskem uspehu in zdajšnji UNESCO tehniški dediščini ima tudi temo plat - škodljive učinke živega srebra na okolje in zdravje ljudi. A bolj kot živo srebro bi moral Idrijčane skrbeti radon.
Vadišče Poček je občutljivo kraško območje brez samočistilnih sposobnosti, večina voda s poligona, ki s seboj nosi zdravju škodljiva onesnažila, pa se steka naravnost proti vodnemu zajetju Malni. Krasoslovci enakovrednega vodnega vira ne morejo najti, zato so občani še toliko bolj zaskrbljeni. Svojo voljo po zaprtju so med drugim izrazili na referendumu pred 20 leti, 17.000 ljudi pa se je pod peticijo »Za Pivško kotlino brez streljanja« podpisalo leta 2011, ko je država začela pripravljati Državni prostorski načrt, ki bi na območju, le streljaj oddaljenem od prvih naselij, zakoličil 12.500 hektarov veliko vadišče. Akt so sprejeli, vendar ga je Ustavno sodišče pred dobrima dvema letoma razveljavilo, saj pripravljalcem ni uspelo dokazati, da vojaška dejavnost na Počku ne škoduje zajetju. Postojnčani bitko za vodo – pravica do nje je vpisana celo v ustavo, bijejo še danes.
Mednarodna raziskava, izvedena v 117 državah, Odkriti proračun 2019 ocenjuje vidike preglednosti proračuna, sodelovanja javnosti in nadzora nad proračunom. Slovenija je pri sodelovanju javnosti pri odločanju o javnih financah zbrala 11 od 100 možnih točk. Svetovno povprečje je 14, povprečje držav OECD pa 27. Več o pomenu sodelovanja javnosti pri oblikovanju proračuna z raziskovalko Ajdo Pistotnik in predsednikom Računskega sodišča Tomažem Veselom.
Vito Flaker poudarja, da skupnostna oskrba zagotavlja večjo varnost v primeru epidemij, in izpostavlja, da se nobena dosedanja vlada, vključno s sedanjo, nikoli ni zares lotila dezinstitucionalizacije in uvajanja dolgotrajne oskrbe, ki bi lahko v pomembnem deležu na kvaliteten način nadomestila institucionalno varstvo. Ljudje so doma bolj suvereni kot v institucijah.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V Gorenju so napovedali odpuščanja. Kaj pravijo delavci, sindikalisti, na zavodu za zaposlovanje, v mestu?
Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. V začetku meseca je Urad vlade za komuniciranje nevladnim organizacijam, ki so bile izbrane na razpisu UKOM 2020, v podpis poslal aneks, s katerim bi zaradi epidemije prostovoljno odstopili od pogodbe. Dopise o preusmeritvi programov za boj proti COVID-19 je razvojnim nevladnim organizacijam pošiljalo ministrstvo za zunanje zadeve. Nevladne organizacije te poteze prepoznavajo kot signal, ki jih spominja na dogajanje na Madžarskem.
V oddaji iz serije Okolje ne pozablja smo potegnili črto pod prve štiri oddaje, torej onesnaženost Celja, Bele krajine, Mežice in Anhovega. Da ne bi pozabili. Izpostavili smo tudi, da to še zdaleč niso edina problematična območja, ki vplivajo na zdravje ljudi, pa tudi, da Slovenija še vedno nima niti evidence teh območij.
Po proizvodnji azbesta danes v Anhovem sosežigajo odpadke. Prelomljene obljube, dvom o meritvah, smrad, predvsem pa težke bolezni se že kažejo tudi v izseljevanju mladih.
V tokratni oddaji iz serije Okolje ne pozablja opozorjamo na onesnaženost s svincem v Mežiški dolini. Svinec med drugim vpliva na živčni sistem in niža inteligenčni kvocient. Onesnaževanje s svincem se še kar nadaljuje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V oddaji iz serije Okolje ne pozablja tokrat o problemu PCB-ja v Beli krajini. Dušan Plut, ki je v osemdesetih razkril izjemno presežene vrednosti enega najbolj škodljivih organskih onesnaževal v reki Krupi, je prepričan, bi temu problemu morali namenjati bistveno večjo pozornost. PCB se razgrajuje zelo počasi, vendar se s tem problemom v Beli krajini danes sistematično ne ukvarja nihče. Gre za nekakšen tabu.
Neveljaven email naslov