Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Deregulacija: je lahko turistični vodnik prav vsak?

18.01.2017

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo namerava deregulirati poklic turističnega vodnika. Turistični vodniki so na nogah. Prepričani so, da bo trg poskrbel predvsem za dobiček, ne za kakovost. Zagovorniki po drugi strani mislijo, da bo prav trg vse uredil. Bo Slovenija deregulirala ta poklic zaradi zahtev Evropske unije in zakaj naše sosednje države vztrajajo pri regulaciji? Kakšni so argumenti za deregulacijo?

Na kaos na področju turističnih vodnikov v Sloveniji smo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli že opozarjali. Slovenski vodniki namreč morajo imeti za to delo opravljen izpit, medtem ko vodniki iz drugih držav ne potrebujejo licence. Domači vodniki so tako v neenakopravnem položaju.

Zdaj ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo namerava z zakonom o spodbujanju razvoja turizma presekati ta gordijski vozel in deregulirati poklic. Vodniki so na nogah. Zdi se, da gre za najpreprostejšo rešitev, ki je v skladu z globalno neoliberalno agendo po čim večji deregulaciji vsega. Po drugi strani predlagatelji menijo, da bo trg poskrbel tudi za to, da ne bo prišlo do padca kakovosti. Prva stvar, ki jo hitro ugotovimo, je, da gre za preplet številnih interesov na obeh straneh – tako pri tistih, ki zagovarjajo regulacijo, kot tistih, ki zagovarjajo deregulacijo poklica turističnega vodnika.

Fiktivna grška deregulacija poklica

Ministrstvo je med razlogi za deregulacijo v osnutku zakona med drugim zapisalo:

“Kar zadeva kakovost vodenja, je, nekoliko v nasprotju s pričakovanji, raziskava po izvedeni deregulaciji poklica turistični vodnik v Grčiji pokazala, da se kakovost turističnega vodenja ni poslabšala. Organizatorji potovanj namreč, ne zaradi administrativne zapovedi, temveč zaradi lastnih poslovnih interesov, poskrbijo za kakovost vodenja oziroma usposobljene turistične vodnike.”

Preberemo lahko tudi:

“Ni mogoče spregledati, da sta v zadnjih letih dve turistično zelo razviti državi (Portugalska in Grčija) deregulirali poklic turističnega vodnika in da o tem že razmišljajo tudi v nekaterih drugih državah.”

Toda Grčija nikoli ni deregulirala tega poklica. Snežana Škerbinc iz Turistično gospodarske zbornice pojasnjuje: “Ko je Evropska komisija izvajala pritisk na Grčijo, naj čim več poklicev deregulira, so Grki iskali načine, kako bi predstavili čim več deregulacije. Črtali so naziv licenca in turističnim vodnikom dali potrdilo o opravljenem državnem izpitu. Vsi ostali pogoji so ostali enaki. Najprej morajo končati fakulteto, potem pa opraviti državni izpit, ki pa ga po novem lahko brez končanja turistične fakultete opravljajo diplomirani umetnostni zgodovinarji in arheologi.

Na ministrstvu pojasnjujejo: “Bili smo zavedeni. Dejstvo je, da ima Grčija reguliran ta poklic, po drugi strani pa ga nima visoko turistična Portugalska.

Poklic turističnega vodnika imajo reguliran vse naše sosednje države. Na ministrstvu med drugim izpostavijo tudi podatek, da imamo v Sloveniji reguliranih 242 poklicev, kar je za Evropsko unijo preveč.

Sicer našo kulturno dediščino že zdaj interpretirajo nekateri neusposobljeni turistični vodniki. V Štanjelu na primer razlagajo, da je tamkajšnji zvonik v obliki bombe, čeprav v resnici spominja na papeško krono.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Deregulacija: je lahko turistični vodnik prav vsak?

18.01.2017

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo namerava deregulirati poklic turističnega vodnika. Turistični vodniki so na nogah. Prepričani so, da bo trg poskrbel predvsem za dobiček, ne za kakovost. Zagovorniki po drugi strani mislijo, da bo prav trg vse uredil. Bo Slovenija deregulirala ta poklic zaradi zahtev Evropske unije in zakaj naše sosednje države vztrajajo pri regulaciji? Kakšni so argumenti za deregulacijo?

Na kaos na področju turističnih vodnikov v Sloveniji smo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli že opozarjali. Slovenski vodniki namreč morajo imeti za to delo opravljen izpit, medtem ko vodniki iz drugih držav ne potrebujejo licence. Domači vodniki so tako v neenakopravnem položaju.

Zdaj ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo namerava z zakonom o spodbujanju razvoja turizma presekati ta gordijski vozel in deregulirati poklic. Vodniki so na nogah. Zdi se, da gre za najpreprostejšo rešitev, ki je v skladu z globalno neoliberalno agendo po čim večji deregulaciji vsega. Po drugi strani predlagatelji menijo, da bo trg poskrbel tudi za to, da ne bo prišlo do padca kakovosti. Prva stvar, ki jo hitro ugotovimo, je, da gre za preplet številnih interesov na obeh straneh – tako pri tistih, ki zagovarjajo regulacijo, kot tistih, ki zagovarjajo deregulacijo poklica turističnega vodnika.

Fiktivna grška deregulacija poklica

Ministrstvo je med razlogi za deregulacijo v osnutku zakona med drugim zapisalo:

“Kar zadeva kakovost vodenja, je, nekoliko v nasprotju s pričakovanji, raziskava po izvedeni deregulaciji poklica turistični vodnik v Grčiji pokazala, da se kakovost turističnega vodenja ni poslabšala. Organizatorji potovanj namreč, ne zaradi administrativne zapovedi, temveč zaradi lastnih poslovnih interesov, poskrbijo za kakovost vodenja oziroma usposobljene turistične vodnike.”

Preberemo lahko tudi:

“Ni mogoče spregledati, da sta v zadnjih letih dve turistično zelo razviti državi (Portugalska in Grčija) deregulirali poklic turističnega vodnika in da o tem že razmišljajo tudi v nekaterih drugih državah.”

Toda Grčija nikoli ni deregulirala tega poklica. Snežana Škerbinc iz Turistično gospodarske zbornice pojasnjuje: “Ko je Evropska komisija izvajala pritisk na Grčijo, naj čim več poklicev deregulira, so Grki iskali načine, kako bi predstavili čim več deregulacije. Črtali so naziv licenca in turističnim vodnikom dali potrdilo o opravljenem državnem izpitu. Vsi ostali pogoji so ostali enaki. Najprej morajo končati fakulteto, potem pa opraviti državni izpit, ki pa ga po novem lahko brez končanja turistične fakultete opravljajo diplomirani umetnostni zgodovinarji in arheologi.

Na ministrstvu pojasnjujejo: “Bili smo zavedeni. Dejstvo je, da ima Grčija reguliran ta poklic, po drugi strani pa ga nima visoko turistična Portugalska.

Poklic turističnega vodnika imajo reguliran vse naše sosednje države. Na ministrstvu med drugim izpostavijo tudi podatek, da imamo v Sloveniji reguliranih 242 poklicev, kar je za Evropsko unijo preveč.

Sicer našo kulturno dediščino že zdaj interpretirajo nekateri neusposobljeni turistični vodniki. V Štanjelu na primer razlagajo, da je tamkajšnji zvonik v obliki bombe, čeprav v resnici spominja na papeško krono.


02.09.2020

Mediji so tisti, ki ohranjajo krhke družbene vezi

"Novinarstvo je v krizi" je besedna zveza, ki je praktično navzoča ves čas. Zato si bomo zastavili dve temeljni vprašanji novinarstva: Kaj se dogaja? In kaj to pomeni? Predvsem pa: kako to, kar se dogaja, vpliva na razvoj družbe. Kam nas torej kot družbo lahko pripelje nova predlagana zakonodaja v Sloveniji? Sogovornika: Sonja Merljak Zdovc, odgovorna urednica spletnega časopisa Časoris, in izr. prof. Peter Sekloča, Fakulteta za humanistične vede Univerze na Primorskem Foto: Bobo


19.08.2020

Peter Svetina, varuh človekovih pravic

Kaj govori skrb vzbujajoče dejstvo, da je kar 200 priporočil varuha človekovih pravic iz preteklih let še vedno neuresničenih? Pogovor z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina. Foto: Bobo


05.08.2020

Turizem nas je prehitel

Znamenito primorsko mestece Kobarid je predvsem med turistično sezono prometno zelo obremenjeno. Premikanje po gručastem mestnem jedru, kjer so nekoč švigale zgolj vespe in fički, je danes skoraj nemogoče, tako zaradi velikosti vozil kot gostega prometa. O prometnih zagatah in predvidenih rešitvah se je Damjan Zorc med drugimi pogovarjal tudi z županom Markom Matajurcem.


29.07.2020

Pandemija ne sme biti izgovor za korupcijo

Novi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi je nastopil svoj mandat v dneh, ko je Slovenijo zajel prvi val epidemije covida 19. Poznavalci opozarjajo, da kriza, v kateri smo se znašli, prinaša tudi več priložnosti za korupcijo in goljufije. Kako deluje KPK v tej nenormalni normalnosti, o težavah funkcionark in funkcionarjev z navzkrižji interesov, viziji novega predsednika in tudi o čevljih njegovega predhodnika.


22.07.2020

Smo pripravljeni na koronaaplikacijo?

Kako bo delovala mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom in kakšne podatke o uporabnikih bo zbirala? Uporaba aplikacije odpira tudi vprašanja o morebitnih kršitvah pravic in o tem, kako bo vplivala na stigmatizacijo. Pogovarjali smo se z Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.  


15.07.2020

Krojenje medijev po slovensko

Spremembe Zakona o RTV Slovenija bi imele velike posledice za delovanje javnega zavoda in slovensko družbo, prav tako bi medijsko krajino močno spremenila Zakon o medijih in Zakon o Slovenski tiskovni agenciji. Zakaj vladni predlogi medijske reforme ne ponujajo dobrih rešitev, zakaj so neodvisni mediji zaradi pritiskov politike vedno bolj pomembni in kakšen status imajo javni servisi v zrelih demokracijah. Napovedane spremembe postavljamo v kontekst tako slovenske kot širše družbe in politike.


08.07.2020

Otoki upanja - Boštjan Videmšek o pionirjih boja s podnebno krizo

Gost oddaje bo novinar in publicist Boštjan Videmšek, ki je pred dnevi izdal novo knjigo z naslovom Plan B. V njej je skupaj s fotografom Matjažem Krivicem strnil tri leta novinarskega raziskovanja in spremljanja pionirjev boja s podnebno krizo - od Tilosa, popolnoma samooskrbnega otoka v Sredozemlju, škotskih Orkeyjskih otokov, ki izkoriščajo energijo morja, perspektivnih evropskih praks pri zajemanju ogljikovega dioksida iz ozračja, Islandije, ki se spreobrača v geotermalno silo, in številnih drugih. Spopadanje s podnebno krizo je po njegovem zelo težka naloga. Če ji ne bomo kos, lahko postane naša zadnja.


01.07.2020

Digitalni begunci

Glavna prtljaga sodobnega migranta ni kovček, ampak pametni telefon. foto: Srdjan Živulović/Bobo


24.06.2020

Okolje ne pozablja: Živo srebro in radon v Idriji

Rudnik živega srebra Idrija je bil 500 let vir zaslužka in gonilo razvoja Idrije. Proizvodnja je bila dokončno ustavljena leta 1995, rudnik kot podjetje pa je bilo likvidirano leta 2017. A zgodba o minulem gospodarskem uspehu in zdajšnji UNESCO tehniški dediščini ima tudi temo plat - škodljive učinke živega srebra na okolje in zdravje ljudi. A bolj kot živo srebro bi moral Idrijčane skrbeti radon.


17.06.2020

Poček – bitka za vodo med Davidom in Goljatom

Vadišče Poček je občutljivo kraško območje brez samočistilnih sposobnosti, večina voda s poligona, ki s seboj nosi zdravju škodljiva onesnažila, pa se steka naravnost proti vodnemu zajetju Malni. Krasoslovci enakovrednega vodnega vira ne morejo najti, zato so občani še toliko bolj zaskrbljeni. Svojo voljo po zaprtju so med drugim izrazili na referendumu pred 20 leti, 17.000 ljudi pa se je pod peticijo »Za Pivško kotlino brez streljanja« podpisalo leta 2011, ko je država začela pripravljati Državni prostorski načrt, ki bi na območju, le streljaj oddaljenem od prvih naselij, zakoličil 12.500 hektarov veliko vadišče. Akt so sprejeli, vendar ga je Ustavno sodišče pred dobrima dvema letoma razveljavilo, saj pripravljalcem ni uspelo dokazati, da vojaška dejavnost na Počku ne škoduje zajetju. Postojnčani bitko za vodo – pravica do nje je vpisana celo v ustavo, bijejo še danes.


10.06.2020

Prostora za sodelovanje javnosti pri oblikovanju proračuna pri nas ni

Mednarodna raziskava, izvedena v 117 državah, Odkriti proračun 2019 ocenjuje vidike preglednosti proračuna, sodelovanja javnosti in nadzora nad proračunom. Slovenija je pri sodelovanju javnosti pri odločanju o javnih financah zbrala 11 od 100 možnih točk. Svetovno povprečje je 14, povprečje držav OECD pa 27. Več o pomenu sodelovanja javnosti pri oblikovanju proračuna z raziskovalko Ajdo Pistotnik in predsednikom Računskega sodišča Tomažem Veselom.


03.06.2020

Epidemija je pokazala, da je uvedba dolgotrajne oskrbe nujna

Vito Flaker poudarja, da skupnostna oskrba zagotavlja večjo varnost v primeru epidemij, in izpostavlja, da se nobena dosedanja vlada, vključno s sedanjo, nikoli ni zares lotila dezinstitucionalizacije in uvajanja dolgotrajne oskrbe, ki bi lahko v pomembnem deležu na kvaliteten način nadomestila institucionalno varstvo. Ljudje so doma bolj suvereni kot v institucijah.


27.05.2020

Delo na daljavo bo postalo nova normalnost

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


06.05.2020

Velenje v strahu pred socialno stisko

V Gorenju so napovedali odpuščanja. Kaj pravijo delavci, sindikalisti, na zavodu za zaposlovanje, v mestu?


29.04.2020

Nevladne organizacije so pomemben steber demokratične družbe

Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. V začetku meseca je Urad vlade za komuniciranje nevladnim organizacijam, ki so bile izbrane na razpisu UKOM 2020, v podpis poslal aneks, s katerim bi zaradi epidemije prostovoljno odstopili od pogodbe. Dopise o preusmeritvi programov za boj proti COVID-19 je razvojnim nevladnim organizacijam pošiljalo ministrstvo za zunanje zadeve. Nevladne organizacije te poteze prepoznavajo kot signal, ki jih spominja na dogajanje na Madžarskem.


11.03.2020

Okolje ne pozablja: Evidence ni

V oddaji iz serije Okolje ne pozablja smo potegnili črto pod prve štiri oddaje, torej onesnaženost Celja, Bele krajine, Mežice in Anhovega. Da ne bi pozabili. Izpostavili smo tudi, da to še zdaleč niso edina problematična območja, ki vplivajo na zdravje ljudi, pa tudi, da Slovenija še vedno nima niti evidence teh območij.


04.03.2020

Okolje ne pozablja: Anhovo

Po proizvodnji azbesta danes v Anhovem sosežigajo odpadke. Prelomljene obljube, dvom o meritvah, smrad, predvsem pa težke bolezni se že kažejo tudi v izseljevanju mladih.


26.02.2020

Okolje ne pozablja: Svinec v Zgornji Mežiški dolini

V tokratni oddaji iz serije Okolje ne pozablja opozorjamo na onesnaženost s svincem v Mežiški dolini. Svinec med drugim vpliva na živčni sistem in niža inteligenčni kvocient. Onesnaževanje s svincem se še kar nadaljuje.


19.02.2020

Dušan Plut in njegovo doživljanje afere s PCB v osemdesetih

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


19.02.2020

Okolje ne pozablja: PCB v Beli krajini

V oddaji iz serije Okolje ne pozablja tokrat o problemu PCB-ja v Beli krajini. Dušan Plut, ki je v osemdesetih razkril izjemno presežene vrednosti enega najbolj škodljivih organskih onesnaževal v reki Krupi, je prepričan, bi temu problemu morali namenjati bistveno večjo pozornost. PCB se razgrajuje zelo počasi, vendar se s tem problemom v Beli krajini danes sistematično ne ukvarja nihče. Gre za nekakšen tabu.  


Stran 1 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov