Bizaren oglas, v katerem je šola iskala kuharja, čistilca in laboranta v eni osebi, še zdaleč ni edina ponudba za nenavadne zaposlitve, ki jih v zadnjem obdobju ponujajo delodajalci. Iz nekaterih oglasov za delo je mogoče razbrati elemente delovnega razmerja, vendar delodajalci namesto pogodbe o zaposlitvi ponujajo delo prek s.p.-ja, avtorske pogodbe ali študentske napotnice. Določeni oglasi so diskriminatorni, nekateri pa so morda zakoniti, a povsem absurdni.

V Mladi Plus se zavzemajo, da bi delodajalec postal zakonsko odgovoren že na stopnji oglaševanja dela in ne šele, ko delavec delo že dejansko opravlja.

Bizaren oglas, s katerim je šola iskala kuharja, čistilca in laboranta v eni osebi, še zdaleč ni edini oglas za nenavadne zaposlitve, ki jih v zadnjem obdobju ponujajo delodajalci. Iz nekaterih oglasov za delo je mogoče razbrati elemente delovnega razmerja, vendar delodajalci namesto pogodbe o zaposlitvi ponujajo delo prek s. p.-ja, avtorske pogodbe ali študentske napotnice.

Določeni oglasi so diskriminatorni, nekateri pa so morda zakoniti, a povsem absurdni. Med take bi lahko šteli tudi številne oglase, ki zahtevajo visoko izobrazbo, ponujajo pa izjemno nizko plačilo, pogosto prek s.p.-ja ali študentske napotnice. Kot pravi Marko Funkl iz Gibanja za dostojno delo in socialno pravičnost ter Sindikata prekarcev, razvrednotenje študija in znanja spodbuja tudi sistem javnega naročanja:

“Ministrstvo spiše zakon, najame dobro plačane odvetnike, medtem ko za lekturo tega zakona vzamejo najnižjo ponudbo.”

Funkl opaža, da delodajalci postavljajo vse bolj nemogoče pogoje. “Od ljudi se zahteva, da so vse v enem. Ne smemo privoliti v logiko, ko moramo kar vsi znati vse. Moramo postaviti meje, kaj je še sprejemljivo. Poleg tega, da postavimo minimalne standarde, moramo tudi sami sebe začeti ceniti.”

Predsednica sindikata Mladi Plus Zala Turšič je poudarila absurd, da delodajalci iščejo absolvente prava, torej ljudi, ki zelo dobro poznajo delovno-pravno zakonodajo, že oglas pa vsebuje vse elemente delovnega razmerja. “Ta, ki pozna delovno-pravno zakonodajo, bi v tem moral prepoznati kršitev.”

Nekateri oglasi so diskriminatorni, denimo ta, ki med drugim zahteva naslednje pogoje: ženska komunikativnost, da ni pod stresom, po možnosti nekadilka … Zala Turšič:

“Tisti, ki vidijo tak oglas, postanejo pod stresom zaradi oglasa samega. V tem oglasu gre zagotovo za diskriminacijo. V oglasu mora pisati, da je za oba spola. Tudi za natakarice in računovodkinje bi moralo biti delo ponujeno ne glede na spol.”

Naslednji korak po oglasih so razgovori za delo, pri katerih se prav tako dogaja diskriminacija, pravi Zala Turšič: “Ženske sprašujejo, ali imajo otroke, družino, ali si tega želijo. V zakonu eksplicitno piše, da je to prepovedano, ampak sankcije niso predvidene.”

V Mladi Plus se zavzemajo, da bi delodajalec postal zakonsko odgovoren že na stopnji oglaševanja dela in ne šele, ko delavec delo že dejansko opravlja.