Slovenija je po številu kliničnih psihologov na repu Evrope. Otroci na prvi obisk čakajo do 10 mesecev, odrasli do dve leti. To se posledično kaže tudi v izjemno majhnem številu sodnih izvedencev s področja klinične psihologije, kar močno podaljšuje postopke, tudi če so vpleteni otroci. Izvedence se namreč praviloma postavlja v najtežjih primerih, ko je konflikt med staršema zelo hud. Dlje ko je otrok pod takim, bolj je to zanj škodljivo. Na mizi je več rešitev, med drugim predlog, da bi sodni izvedenci lahko postali tudi ljudje, o katerih psihologi trdijo, da so slabo izobraženi in brez kompetenc. Stroka meni, da gre za nedopusten in zelo nevaren predlog.

Na oddelku za družinsko sodstvo okrožnega sodišča v Ljubljani so sodnega izvedenca določili v 156 primerih. V 65 primerih so ti zadevo vrnili brez izdelanega izvedenskega mnenja.

Alarmantno pomanjkanje sodnih izvedencev s področja klinične psihologije

Vseh sodnih izvedencev s področja klinične psihologije za celotno Slovenijo je 24, za področje klinične psihologije otrok samo 17. Stanje je postalo še posebej alarmantno z uveljavitvijo družinskega zakonika. Število novih zadev se je s 160 na leto povečalo na 600. Na izvedenca je tako treba čakati približno tri mesece, nato pa še tri mesece, da izvedenec izdela izvedensko mnenje.

Vrhovna sodnica dr. Mateja Končina Peternel: “To daljša postopke, kar je še posebej pri otrocih nesprejemljivo.”

Izvedence se praviloma postavlja v najtežjih primerih, ko gre za zelo hud konflikt med starši, ki so lahko osebnostno tudi problematični. Dlje ko je otrok pod pritiskom staršev, bolj je zanj to škodljivo.

Sodni izvedenci tudi diplomanti teološke fakultete?

Ne ministrstvu za pravosodje ugotavljajo, da gre pri pomanjkanju sodnih izvedencev s področja klinične psihologije že za nacionalni problem. Pripravili so več ukrepov, med drugim pa je na mizi tudi predlog, da bi sodni izvedenci lahko postali tudi družinski terapevti, ki po mnenju kliničnih psihologov niso ustrezno izobraženi. Sodni izvedenci bi tako lahko postali tudi diplomanti teološke fakultete, ki so na drugi stopnji končali študij družinske in zakonske terapije.

Gre za star predlog, vendar, kot dodaja vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za pravosodno upravo na ministrstvu za pravosodje Evelin Pristavec Tratar, ministrstvo ne more biti jeziček na tehtnici, tako da bo predlog realen šele, ko ga bo utemeljila stroka. Ministrstvo za pravosodje se je obrnilo na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in vprašalo za mnenje, ali gre za prepletanje področij, za podobne študijske programe in ali bi lahko družinski terapevti opravljali izvedenstvo. Ministrstvo za pravosodje dokončnega odgovora ministrstva za izobraževanje ni prejelo.

Stroka odločno proti: “Gre za nevaren predlog!”

Stroka, združena v zbornici kliničnih psihologov, meni, da je tak predlog nedopusten.

Bernarda Dobnik Renko: “Gre predvsem za diagnostični in ne terapevtski postopek.”

Da družinski terapevti nimajo ustreznih znanj in kompetenc, meni tudi predsednica komisije za sodno izvedenstvo dr. Alenka Sever. “Gre za lobiranje, iskanje zaposljivosti in druge motive za prodiranje v družbo. To je nevarno. Otrok bo vse življenje do smrti plačeval za neustrezno odločitev nekompetentnega sodnega izvedenca.”

Proti predlogu je tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek Travnik, ki je sama dolgoletna sodna izvedenka na področju psihiatrije in tudi družinska terapevtka. Poudarila je, da lahko mnenja za sodišča v družinskih zadevah pripravljajo specialisti psihiatrije, pedopsihiatrije in klinične psihologije. “Če so ob tem še družinski terapevti, je to dobro. Sem pa odločno proti, da bi družinski terapevti opravljali tudi izvedensko delo, če nimajo posebne izobrazbe za izvedensko delo in znanj, ki jih to delo zahteva. Odločno nasprotujem temu, da bi lahko sodni izvedenci postali terapevti brez omenjenih specializacij.”

Izpodbijanje izvedenskih mnenj si bodo privoščili premožnejši

Alenka Sever je opozorila tudi, da bodo slaba izvedenska mnenja nekompetentnih sodnih izvedencev izpodbijale premožne stranke.

“Stranke, ki si to lahko privoščijo in plačajo, bodo slaba izvedenska mnenja izpodbijale. Še dobro mnenje se da izpodbiti. Dogajalo se bo to, da če ne boš imel denarja, bo izvedenstvo naredil tisti, ki bo najbolj poceni.“

Da so že zdaj velike razlike v kakovosti posameznih sodnih izvedencev, se zavedajo tudi na zbornici kliničnih psihologov.

Na oddelku za družinsko sodstvo okrožnega sodišča v Ljubljani so tako sodnega izvedenca določili v 156 primerih. V 65 primerih so ti zadevo vrnili brez izdelanega izvedenskega mnenja.

Dr. Polona Matjan Štuhec je bila dolga leta sodna izvedenka, vendar je zaradi neurejenosti področja to delo končala. “Kolegov, ki ne dosegajo standardov, ne moreš urediti prostovoljno. Za to morata biti volja in želja države, da to sama regulira ali pa da ustrezna pooblastila.”

Na ministrstvu za pravosodje pripravljajo tudi pravne podlage za izvedbo disciplinskih postopkov proti sodnim izvedencem. Do zdaj to ni bilo mogoče.

Nedopustne čakalne dobe pri kliničnih psihologih

Vzrok za pomanjkanje sodnih izvedencev je v močno podhranjeni mreži specialistov klinične psihologije že na primarni ravni zdravstva. Slovenija je po številu kliničnih psihologov na repu Evrope in pod svetovnim povprečjem. Otroci na pregled pri specialistu klinične psihologije čakajo do deset mesecev, odrasli pa na terapevtsko obravnavo tudi do dve leti, lahko se tudi zgodi, da ne dobijo prostora za terapijo pri kliničnem psihologu.

Alenka Sever: “Če nekoga po možganski poškodbi obsodiš na dve leti čakalne dobe, je vseeno, tudi če ga nikoli ne obravnavaš. V dveh letih se oblikuje in razvije toliko patoloških vzorcev, da potem delo skoraj ni več mogoče. To so ljudje, ki prvi končajo na cesti in nimajo možnosti nove zaposlitve, patologija v družini pa se le povečuje.“

Sodna izvedenka Bernarda Dobnik Renko je opozorila, da bi veliko psihologov želelo delati specializacijo, vendar za to ni možnosti, čeprav bi dolgoročna širitev mreže kliničnih psihologov pomenila prihranek. V ambulantah obravnavajo zelo veliko primerov, ki so posledica travmatičnih dogodkov, kot so prometna nesreča, smrt v družini ali ločitev.  “V takih primerih bi bila na mestu krizna intervenca takoj po dogodku. Če bi to lahko storili, pri veliki večini otrok posttravmatskih stresnih motenj niti ne bi bilo. Če pa taka stvar čaka devet mesecev, se motnje stopnjujejo, postanejo kronične in zahtevajo daljšo ter dražjo obravnavo.”

“Duševno zdravje očitno ni prioriteta“

Problem dolgih čakalnih dob je v sistemu specializacij, saj specializacije za klinične psihologe krijejo posamezni zdravstveni zavodi. Predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije dr. Sana Čoderl Dobnik: “Zdravstveni zavodi z denarjem, ki ga imajo na voljo, ravnajo v skladu s svojimi zmožnostmi in potrebami. Očitno duševno zdravje ni prioriteta.”

Zdenka Čebašek Travnik je tako opozorila, da so specialisti klinične psihologije za zdravstvene zavode predvsem strošek. Za celostno rešitev vprašanja klinične psihologije in posledično tudi vprašanje sodnih izvedencev bi po njenem mnenju nujno potrebovali zakon, ki bi specializacije kliničnih psihologov uredil podobno, kot so urejene specializacije za zdravnike.

Na ministrstvu za zdravje se strinjajo, da družinski terapevti niso usposobljeni za klinično diagnostiko. Načrtujejo spremembo zakonodaje, s katero bomo načrtovanje specializacij zdravstvenih delavcev uredili nacionalno in določili pristojnosti odločanja o številu kadrov. Temu naj bi sledilo tudi ustrezno financiranje.