Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Priti iz Kopra do Ljubljane z vlakom je vedno velika avantura« – so bile besede enega od čakajočih na železniški postaji v našem največjem obalnem mestu. Že nekaj časa namreč od Kopra do Divače proti Ljubljani vlakov ni oziroma so redki, sicer pa so za potnike organizirani nadomestni avtobusni prevozi, kar zna biti še posebej nepraktično za tiste, ki hočejo na pot s kolesom. Prvi nadomestni avtobusni prevozi namesto vlakov so bili organizirani že leta 2014, ko je tudi železniško infrastrukturo uničil žled. A tudi po več kot treh letih ostajajo avtobusi od Obale do Ljubljane in nazaj z vozovnico za vlak. Zakaj in katere so še tiste proge, ki bi jih radi prevozili z vlakom, pa vas po teh pelje avtobus, smo preverili v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Vlaki sicer so, ampak ne vozijo
Vožnja z vlakom je od nekdaj veljala za udobno, poceni, varno, preprosto tudi z veliko prtljage, brez gneče na cesti. Ob izrazu “Na morje z vlakom” morda pomislimo celo na oglas Slovenskih železnic za tako potovanje do Obale. In zakaj ne?
Vozni red vlakov med tednom na spletni strani Slovenskih železnic obeta kar štiri termine od Ljubljane do Kopra. A le obeta. Naša izbira je bil vlak, ki gre iz Ljubljane dobrih 15 minut pred deseto dopoldne, a namesto tega sta na potnike za Koper čakala dva avtobusa. Prvi pelje naravnost v Koper po avtocesti, drugi po ovinkih in vmesnih železniških postajah. Prav tako je potovanje proti glavnemu mestu možno z direktnim avtobusom ali z avtobusom do Divače in potem prestop na vlak do Ljubljane.
Prve nadomestne avtobusne prevoze so na Slovenskih železnicah vzpostavili že po katastrofalnem žledu, ko je bila proti Primorski popolna prekinitev potniškega prometa. A zdaj je od tega vendarle minilo več kot tri leta, nadomestni prevozi pa še kar ostajajo. Kot je pojasnil Miloš Rovšnik, pomočnik direktorja poslovne enote Potniški promet pri Slovenskih železnicah, imajo kot železniški prevoznik načrt, da vozijo z vlakom, ko pa se na progi zgodijo kakšne izrednosti, lahko upravljavec železniške infrastrukture promet prekine ali zmanjša:
“Gre za to, da na tej progi od Ljubljane proti Kopru že dalj časa izvajajo gradbena dela za posodobitev proge. Na drugi strani pa zaradi vse večjega prometa in samo enotirne proge nastanejo ozka grla, zaradi katerih upravljavec sprejme ukrepe, da je za določene vlake organiziran nadomestni avtobusni prevoz.”
Avtobusi so sicer hitrejši, iz Ljubljane do Kopra je pripeljal v slabi uri in pol, vožnja v obratni smeri v kombinaciji avtobus do Divače in prestop na vlak do Ljubljane pa slabe tri ure. Miloš Rovšnik: “Naši vlaki niso počasni, dosegajo lahko hitrosti tudi od 140 do 200 kilometrov na uro, ampak infrastruktura ne omogoča, da bi takšne hitrosti tudi razvili. Država je tista, ki gradi ceste ali železnice.”
Tudi v prihodnje se nadomestnim avtobusnim prevozom ne bodo mogli izogniti zaradi neprestanih gradbenih del pravijo na Slovenskih železnicah. Ker pa je zgrajen tudi avtocestni križ, bodo tega izkoristili tudi za konkuriranje z avtobusi. Tak primer je tudi nova hitra linija od Ljubljane do Trsta z avtobusom in potem do Rima s hitrimi vlaki ki naj ne bi traja več kot sedem ur. Za primerjavo, iz Ljubljane do Murske Sobote vlaki, vsaj kot piše na spletni strani Slovenskih železnic, v povprečju vozijo približno 4 ure, z redkimi izjemami manj.
Kakšen pa je komentar na obstoječo železniško infrastrukturo na Ministrstvo za infrastrukturo? Magistrica Vlasta Kampoš Jerenec, vodja sektorja za železnice in žičnice na direktoratu za kopenski promet: »Letos smo sprejeli nacionalni program razvoja prometne infrastrukture do leta 2030. Opredeljeni so vsi ukrepi, potrebna finančna sredstva in jaz verjamem, da če se bo šlo v realizacijo programa, da se bodo razmere izboljšale. Sredstva tako dolgo zagotovljena ne moremo reči, da so. Težava pri zagotavljanju sredstev bo, tako kot vedno za vse stvari.«
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
»Priti iz Kopra do Ljubljane z vlakom je vedno velika avantura« – so bile besede enega od čakajočih na železniški postaji v našem največjem obalnem mestu. Že nekaj časa namreč od Kopra do Divače proti Ljubljani vlakov ni oziroma so redki, sicer pa so za potnike organizirani nadomestni avtobusni prevozi, kar zna biti še posebej nepraktično za tiste, ki hočejo na pot s kolesom. Prvi nadomestni avtobusni prevozi namesto vlakov so bili organizirani že leta 2014, ko je tudi železniško infrastrukturo uničil žled. A tudi po več kot treh letih ostajajo avtobusi od Obale do Ljubljane in nazaj z vozovnico za vlak. Zakaj in katere so še tiste proge, ki bi jih radi prevozili z vlakom, pa vas po teh pelje avtobus, smo preverili v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Vlaki sicer so, ampak ne vozijo
Vožnja z vlakom je od nekdaj veljala za udobno, poceni, varno, preprosto tudi z veliko prtljage, brez gneče na cesti. Ob izrazu “Na morje z vlakom” morda pomislimo celo na oglas Slovenskih železnic za tako potovanje do Obale. In zakaj ne?
Vozni red vlakov med tednom na spletni strani Slovenskih železnic obeta kar štiri termine od Ljubljane do Kopra. A le obeta. Naša izbira je bil vlak, ki gre iz Ljubljane dobrih 15 minut pred deseto dopoldne, a namesto tega sta na potnike za Koper čakala dva avtobusa. Prvi pelje naravnost v Koper po avtocesti, drugi po ovinkih in vmesnih železniških postajah. Prav tako je potovanje proti glavnemu mestu možno z direktnim avtobusom ali z avtobusom do Divače in potem prestop na vlak do Ljubljane.
Prve nadomestne avtobusne prevoze so na Slovenskih železnicah vzpostavili že po katastrofalnem žledu, ko je bila proti Primorski popolna prekinitev potniškega prometa. A zdaj je od tega vendarle minilo več kot tri leta, nadomestni prevozi pa še kar ostajajo. Kot je pojasnil Miloš Rovšnik, pomočnik direktorja poslovne enote Potniški promet pri Slovenskih železnicah, imajo kot železniški prevoznik načrt, da vozijo z vlakom, ko pa se na progi zgodijo kakšne izrednosti, lahko upravljavec železniške infrastrukture promet prekine ali zmanjša:
“Gre za to, da na tej progi od Ljubljane proti Kopru že dalj časa izvajajo gradbena dela za posodobitev proge. Na drugi strani pa zaradi vse večjega prometa in samo enotirne proge nastanejo ozka grla, zaradi katerih upravljavec sprejme ukrepe, da je za določene vlake organiziran nadomestni avtobusni prevoz.”
Avtobusi so sicer hitrejši, iz Ljubljane do Kopra je pripeljal v slabi uri in pol, vožnja v obratni smeri v kombinaciji avtobus do Divače in prestop na vlak do Ljubljane pa slabe tri ure. Miloš Rovšnik: “Naši vlaki niso počasni, dosegajo lahko hitrosti tudi od 140 do 200 kilometrov na uro, ampak infrastruktura ne omogoča, da bi takšne hitrosti tudi razvili. Država je tista, ki gradi ceste ali železnice.”
Tudi v prihodnje se nadomestnim avtobusnim prevozom ne bodo mogli izogniti zaradi neprestanih gradbenih del pravijo na Slovenskih železnicah. Ker pa je zgrajen tudi avtocestni križ, bodo tega izkoristili tudi za konkuriranje z avtobusi. Tak primer je tudi nova hitra linija od Ljubljane do Trsta z avtobusom in potem do Rima s hitrimi vlaki ki naj ne bi traja več kot sedem ur. Za primerjavo, iz Ljubljane do Murske Sobote vlaki, vsaj kot piše na spletni strani Slovenskih železnic, v povprečju vozijo približno 4 ure, z redkimi izjemami manj.
Kakšen pa je komentar na obstoječo železniško infrastrukturo na Ministrstvo za infrastrukturo? Magistrica Vlasta Kampoš Jerenec, vodja sektorja za železnice in žičnice na direktoratu za kopenski promet: »Letos smo sprejeli nacionalni program razvoja prometne infrastrukture do leta 2030. Opredeljeni so vsi ukrepi, potrebna finančna sredstva in jaz verjamem, da če se bo šlo v realizacijo programa, da se bodo razmere izboljšale. Sredstva tako dolgo zagotovljena ne moremo reči, da so. Težava pri zagotavljanju sredstev bo, tako kot vedno za vse stvari.«
Turistične agencije so že pred krizo doživljale korenite spremembe na trgu, saj vse več ljudi zaradi razvejanih možnosti spletnih rezervacij in plačil potuje v lastni organizaciji. Nekatere agencije so se prilagodile, nekaj jih je tudi propadlo, veliko jih životari. Kaj se dogaja s slovenskimi turističnimi agencijami v teh težkih razmerah, kako poslujejo, predvsem pa, kakšne so njihove storitve?
Kar 67 % melon, 60 % hrušk in 29 % jabolk, ki so jih inšpektorji pregledali v šolah in vrtcih, ni označenih v skladu s predpisi, nepravilnosti so tudi pri navajanju porekla sadja. Pisal nam je sadjar, ki se sprašuje, zakaj naši otroci v šolah in vrtcih jedo tuja jabolka, pri katerih ni jasno, od kod izvirajo, nimajo certifikata in so škropljena s sredstvi, ki v Sloveniji sploh niso dovoljena, medtem ko slovenska jabolka pogosto končajo tudi na deponiji. Po drugi strani pa se v vrtcih se sprašujejo zakaj, saj menda nekateri naši sadjarji sadje raje zavržejo, kot da bi ga ponudili po sprejemljivi ceni.
Poplavljanje potokov v spodnjem Podravju je stalnica vsakega leta; zalite ceste, hiše in polja pa so po mnenju mnogih predvsem posledica slabega vzdrževanja potokov in zaraščenosti, zaradi katere se struge prehitro napolnijo. Domačini in številni župani so prepričani, da so za takšno stanje odgovorni predvsem okoljevarstveniki in območje Nature 2000. Ti pa pogrešajo aktivnejšo vlogo države in lokalnih skupnosti pri iskanju rešitev. A kje najti denar?
V Sloveniji imamo številne nevladne organizacije in humanitarna društva, ki izvajajo odlične programe dela. Slednji so preko razpisov financirani na državni in lokalni ravni, a kaj ko to ni dovolj. Nevladne in humanitarne organizacije za svoj obstoj potrebujejo tudi kritje delovnih stroškov, to so lahko investicijski stroški, ki na primer nastanejo pri določenih obnovah in selitvah) ali pa operativni stroški (kateri krijejo stroške najemnine, elektrike, vode ipd.). Na primeru Slovenske filantropije smo preverjali kako.
Do čudežnih izdelkov za hujšanje nas loči le nekaj klikov, kdo pa je tisti, ki zagotavlja, da je tovrsten nakup varen in obljubo v primeru nedelovanju tudi izpolni?
Za upravljanje s poslovno-stanovanjskim objektom SPB-1 v Domžalah se borita dve podjetji, ki sta registrirani za upravljanje z objekti. Podjetje Aktiva ima z lastniki sklenjeno pogodbo o upravljanju že od leta 2004, sedaj pa se je precej njih odločilo za sklenitev pogodbe s podjetjem SPL iz Ljubljane.
Oddelek invalidne mladine v Stari Gori, ki je v sklopu Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, je prvenstveno namenjen zdravljenju otrok, ki imajo hude nevrološke pa tudi druge telesne okvare. Čeprav oddelek velja za strokovno uspešnega, pa so precej manj uspešni v želji po novih prostorih, v katerih bivajo otroci.
Skupina varnostnikov je zaradi številnih kršitev pravic v podjetju odšla na inšpektorat za delo. Inšpektorica jim je povedala, da če bodo dali prijavo, lahko računajo na to, da bodo čez mesec dni ostali brez službe. Po takšnem nasvetu so delavci raje ostali tiho. Zakaj ni dobro molčati, na kakšen način je mogoče ukrepati in kako se morajo odzvati inšpektorji, smo vprašali glavno inšpektorico za delo RS Natašo Trček in prof. dr. Barbaro Kresal s FSD in EF v Ljubljani.
Zaradi mobinga predpostavljenih v Slovenski vojski je vodja mobilnega biološkega laboratorija psihično zbolel, nato pa je izgubil še službo. Zakaj velika večina žrtev mobinga o tem ne upa spregovoriti javno in na glas?
Poraba antidepresivov se je v zadnjih desetih letih več kot podvojila. Samo lani smo Slovenci zaužili kar 1.400.000 škatlic antidepresivov. Lahko vzroke iščemo le v krizi?
V strahu za življenje je morala naša poslušalka skupaj z otrokom pred nasilnim in nepredvidljivim nekdanjim partnerjem pobegniti v varno hišo povsem na drug konec Slovenije. In naletela na zelo togo zakonodajo.
Tisoč 200 delavcev Aha Mure s strahom pričakuje petek, ko bodo izvedeli, ali bodo morali spet na zavod za zaposlovanje.
Sin poslušalke je prejel dohodninsko odločbo, da davčni upravi dolguje 300 evrov.
Delavce tarejo kriza, slabe plače, negotove gospodarske razmere, spremembe na trgu dela, tudi slabe izkušnje z neodgovornimi delodajalci. Vse več je poklicev in dejavnosti, ki nimajo svojih sindikatov, oblike zaposlovanja se spreminjajo, veliko je prekernih delavcev in samozaposlenih, v procesih globalizacije delovna sila migrira in sindikalno ni primerno organizirana. Kako sindikati sledijo vsemu temu s svojo organiziranostjo in načinom dela?
Na spisku pooblaščenih sodnih vročevalcev je kar 25 takšnih, ki tega dela ne bi smeli opravljati, sodišča pa kljub temu strogo upoštevajo omenjeni spisek, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje. Nekateri vročevalci tako za slovenska sodišča delajo na črno. Na Ministrstvu za pravosodje pravijo, da so s tem seznanjeni, a za ukrepanje nimajo zakonske podlage.
Septembra se je začela gradnja ptujske šole za otroke s posebnimi potrebami, zaradi pomanjkanja denarja dela stojijo. Župani bodo o tem odločali jutri, a dogovora očitno ne bo.
Naš poslušalec se je odločil kupiti avto na podlagi spletnega oglasa. Izbral je vozilo letnik 2007, a se je pri zavarovanju vozila izkazalo, da gre za leto starejše vozilo. Kasneje pa se je na pooblaščenem servisu izkazalo, da gre v resnici za vozilo letnika 2004.
Zadnja leta se pri nas spet povečuje število posvojenih otrok, potem ko se je z osamosvojitvijo Slovenije zmanjšala možnost za posvojitev otrok iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Še vedno pa je vrsta kandidatov za posvojitev pri nas daljša kot je otrok, ki jih je mogoče posvojiti.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Neveljaven email naslov