Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slab obrod v gozdu, več medvedov v sadovnjakih

13.09.2017

Ker potrebuje odrasel medved kar deset kilogramov hrane na dan in ker je letošnji obrod slab, ni izključeno, da bo primerov, kot je bil nedavni z medvedko pod Šmarno goro, letos več. Čeprav medveda, razen ene občanke, ni videl nihče drug, zabeležili niso nobene škode na njivah pod Rašico ali drugih materialnih dokazov se je medijskih objav nabralo za en majhen fascikel, družabna omrežja so pregorevala.

Sušno poletje in slab obrod v gozdu sta povzročila, da bo pritisk medvedov na njive, sadovnjake in vrtove lahko letos večji

Ker potrebuje odrasel medved kar deset kilogramov hrane na dan in ker je letošnji obrod slab, ni izključeno, da bo primerov, kot je bil nedavni z medvedko pod Šmarno goro, letos več. Čeprav medveda, razen ene občanke, ni videl nihče drug, opazili niso nobene škode na njivah pod Rašico ali drugih gmotnih dokazov, se je medijskih objav nabralo za en majhen fascikel, družabna omrežja so pregorevala. Marko Jonozovič, vodja intervencijske skupine za velike zveri z oddelka za gozdne živali in lovstvo na Zavodu za gozdove Slovenije, pravi, da to ni osamljen primer pretirane čuječnosti javnosti, saj se klici iz šol in vrtcev ob začetku šolskega leta, ali je varno voditi otroke na izlete, kar vrstijo.
“Letošnja sezona ne odstopa od drugih let. Letos še nismo imeli neposrednega stika človeka z medvedom,” pravi Jonozovič in dodaja, da sta letošnje sušno poletje in slab obrod v gozdu povzročila, da bo pritisk medvedov na njive, sadovnjake in vrtove lahko letos večji.

“Letošnja sezona ne odstopa od drugih let. Letos še nismo imeli neposrednega stika človeka z medvedom.”

Dr. Klemen Jerina z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani je pojasnil, da so medvedi prehranski oportunisti. Ker potrebuje odrasel medved kar 10 kilogramov hrane na dan, jo poskuša dobiti kar se da preprosto. Zato je ena od rešitev, da medvedi ostanejo v svojem naravnem okolju in se ne približujejo naseljem, odgovorno vedenje ljudi z organskimi odpadki. V okviru projekta Life Dinalp Bear so lani začeli uvajanje medovarnih kompostnikov, letos pa so predstavili učinkovite medovarne smetnjake: ”S profesorjem Suhadolcem smo zasnovali zelo lep dizajnerski kompostnik. Testirali smo ga v gozdu in ga dobro pritrdili v tla. Ko so medvedi videli, da ga ne morejo premakniti, so hitro obupali,” je pojasnil Jerina.
Oba strokovnjaka se strinjata, da del težav zagotovo predstavlja številčnost populacije, a bolj kot tudi gozdna letina in dosegljivost organskih odpadkov človeka. Nabor rešitev postaja iz leta v leto večji, pa tudi zavedanje najširše javnosti, da odstrel še zdaleč ni edina rešitev. “Streljati medvede so se dobro navadili,” pravi dr. Jerina, a šele počasi je prišlo v zavest ljudi, da so tudi druge rešitve.

Medvedov je zagotovo več kot 500.

Za učinkovito upravljanje medvedje populacije in zmanjševanje konfliktov so potrebni čim bolj kakovostni podatki o številu in raziskave o vedenju medvedov. Telemetrijo za spremljanje medvedov ob pomoči posebnih ovratnic so pri nas prvič uporabili leta 2008, že več kot 10 let je od prve ocene številčnosti medvedov ob pomoči genetske analize njihovih iztrebkov, zdaj usklajujejo dokončne rezultate nove analize vzorcev. Medvedov je zagotovo več kot 500, kolikor je veljalo do zdaj, je povedal Klemen Jerina, a na konkretne številke o populaciji rjavega medveda pri nas bo treba počakati nekaj tednov. “Ne, o številkah ne smem govoriti, tak je dogovor,” pojasnjuje Jonozovič.
Številke so le eden od dejavnikov: vse bolj pomembno je tudi razumevanje medvedov in njihovih navad. Zato v Sloveniji poteka več vzporednih raziskav, svojevrsten vpogled v življenje naših medvedov pa si obetajo tudi od medvedjega ‘bigbrotherja’, saj so nedavno enega od medvedov opremili s posebno kamero na telemetrični medvedji ovratnici.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Slab obrod v gozdu, več medvedov v sadovnjakih

13.09.2017

Ker potrebuje odrasel medved kar deset kilogramov hrane na dan in ker je letošnji obrod slab, ni izključeno, da bo primerov, kot je bil nedavni z medvedko pod Šmarno goro, letos več. Čeprav medveda, razen ene občanke, ni videl nihče drug, zabeležili niso nobene škode na njivah pod Rašico ali drugih materialnih dokazov se je medijskih objav nabralo za en majhen fascikel, družabna omrežja so pregorevala.

Sušno poletje in slab obrod v gozdu sta povzročila, da bo pritisk medvedov na njive, sadovnjake in vrtove lahko letos večji

Ker potrebuje odrasel medved kar deset kilogramov hrane na dan in ker je letošnji obrod slab, ni izključeno, da bo primerov, kot je bil nedavni z medvedko pod Šmarno goro, letos več. Čeprav medveda, razen ene občanke, ni videl nihče drug, opazili niso nobene škode na njivah pod Rašico ali drugih gmotnih dokazov, se je medijskih objav nabralo za en majhen fascikel, družabna omrežja so pregorevala. Marko Jonozovič, vodja intervencijske skupine za velike zveri z oddelka za gozdne živali in lovstvo na Zavodu za gozdove Slovenije, pravi, da to ni osamljen primer pretirane čuječnosti javnosti, saj se klici iz šol in vrtcev ob začetku šolskega leta, ali je varno voditi otroke na izlete, kar vrstijo.
“Letošnja sezona ne odstopa od drugih let. Letos še nismo imeli neposrednega stika človeka z medvedom,” pravi Jonozovič in dodaja, da sta letošnje sušno poletje in slab obrod v gozdu povzročila, da bo pritisk medvedov na njive, sadovnjake in vrtove lahko letos večji.

“Letošnja sezona ne odstopa od drugih let. Letos še nismo imeli neposrednega stika človeka z medvedom.”

Dr. Klemen Jerina z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani je pojasnil, da so medvedi prehranski oportunisti. Ker potrebuje odrasel medved kar 10 kilogramov hrane na dan, jo poskuša dobiti kar se da preprosto. Zato je ena od rešitev, da medvedi ostanejo v svojem naravnem okolju in se ne približujejo naseljem, odgovorno vedenje ljudi z organskimi odpadki. V okviru projekta Life Dinalp Bear so lani začeli uvajanje medovarnih kompostnikov, letos pa so predstavili učinkovite medovarne smetnjake: ”S profesorjem Suhadolcem smo zasnovali zelo lep dizajnerski kompostnik. Testirali smo ga v gozdu in ga dobro pritrdili v tla. Ko so medvedi videli, da ga ne morejo premakniti, so hitro obupali,” je pojasnil Jerina.
Oba strokovnjaka se strinjata, da del težav zagotovo predstavlja številčnost populacije, a bolj kot tudi gozdna letina in dosegljivost organskih odpadkov človeka. Nabor rešitev postaja iz leta v leto večji, pa tudi zavedanje najširše javnosti, da odstrel še zdaleč ni edina rešitev. “Streljati medvede so se dobro navadili,” pravi dr. Jerina, a šele počasi je prišlo v zavest ljudi, da so tudi druge rešitve.

Medvedov je zagotovo več kot 500.

Za učinkovito upravljanje medvedje populacije in zmanjševanje konfliktov so potrebni čim bolj kakovostni podatki o številu in raziskave o vedenju medvedov. Telemetrijo za spremljanje medvedov ob pomoči posebnih ovratnic so pri nas prvič uporabili leta 2008, že več kot 10 let je od prve ocene številčnosti medvedov ob pomoči genetske analize njihovih iztrebkov, zdaj usklajujejo dokončne rezultate nove analize vzorcev. Medvedov je zagotovo več kot 500, kolikor je veljalo do zdaj, je povedal Klemen Jerina, a na konkretne številke o populaciji rjavega medveda pri nas bo treba počakati nekaj tednov. “Ne, o številkah ne smem govoriti, tak je dogovor,” pojasnjuje Jonozovič.
Številke so le eden od dejavnikov: vse bolj pomembno je tudi razumevanje medvedov in njihovih navad. Zato v Sloveniji poteka več vzporednih raziskav, svojevrsten vpogled v življenje naših medvedov pa si obetajo tudi od medvedjega ‘bigbrotherja’, saj so nedavno enega od medvedov opremili s posebno kamero na telemetrični medvedji ovratnici.


13.05.2015

Soline

Neizbežno je, da bo privatizacijski val kmalu ujel tudi Telekom, z njim pa še hčerinsko podjetje Soline, ki kot koncesionar že 13 let zgledno skrbi za krajinski park Sečoveljske soline. Ko je bila v državi sprejeta odločitev o prodaji Telekoma, se nihče ni vprašal, kakšna usoda lahko zaradi novega lastnika čaka park. Država bo sicer ostala lastnica, a koncesijo za upravljanje bo z nakupom Telekoma dobil nov kupec. Kaj se bo zgodilo, če ne bo imel pravega odnosa do nedobičkonosnih in izjemno občutljivih solin, in kaj če mu država ne bo gledala pod prste? To ne skrbi samo tamkajšnjih prebivalcev, temveč vso slovensko javnost. Pa je skrb upravičena?


06.05.2015

Je občina Grosuplje gradila pošteno?

Po dolgih letih čakanja so tudi vaščani Tlak pri Šmarju Sap ali, če hočete na obrobju Ljubljane, dočakali izgradnjo glavnega kanalizacijskega voda. Iz občine Grosuplje so tako prejeli obvestilo o postopkih priključitve obstoječe stavbe na javno kanalizacijsko omrežje ter seveda odločbo o višini komunalnega prispevka za priključitev.


29.04.2015

Turizem v gorah

Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.


29.04.2015

Turizem v gorah

Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.


22.04.2015

Plaz grozi Gradišču

Na Gradišču nad Prvačino zaradi plazenja tal že več kot desetletje živijo v nenehnem strahu in negotovosti. Država, ki bi morala poskrbeti za sanacijo tega plazu velikega obsega, je sicer poskrbela za podporni zid, ki je nekoliko omilil drsenje zemljine, toda dela ostajajo nedokončana, pa tudi postavljene zaščite nihče ne vzdržuje.


15.04.2015

Spomenik Marca Pola v Ljubljani

Nekateri tuji turistični vodniki turistom v Ljubljani razlagajo, da je Narodna univerzitetna knjižnica zaradi značilne rdeče opeke zadnji ostanek komunistične arhitekture. Smo ena redkih držav, ki ima na glavnem trgu prestolnice spomenik pesniku, nekateri vodniki brez licence pa prosto po Prešernu pojasnjujejo, da gre za spomenik Marcu Polu. Turistična sezona se je že začela, samo v Ljubljani so marca zabeležili 23 odstotkov več nočitev kot v enakem mesecu lani. Ob vse večjem številu turistov pa narašča tudi število turističnih vodnikov iz tujine, ki brez vseh licenc turistom razkazujejo slovenske znamenitosti. Zakaj za tuje turistične vodnike veljajo drugačna pravila kot lokalne? Kdo je lahko turistični vodnik in kdo ne in zakaj sami sebi strižemo krila na področju turizma?


08.04.2015

Sklad kmetijskih zemljišč in menjava vinjete

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je v letu 2014 v zakup in najem oddal skupno 54 803 hektarjev zemljišč in s tem ustvaril dobrih 7 milijonov in pol evrov prihodka. Če bi sodili samo po številkah, pobranih najemninah, bi lahko sklepali, da je sklad dober gospodar. A ni čisto tako: veliko zemljišč, s katerim upravlja sklad je zaraščenih, na mnogih stojijo počitniške prikolice, hiške in podobni objekti. Da nimajo pravega nadzora nad premoženjem pa priča tudi podatek, da je na enem od prvovrstnih kmetijskih zemljišč celo deponija gradbenega materiala. izvedeli pa ste tudi, kako do nadomestne vinjete, če sami zamenjate razbito vetrobransko steklo na avtomobilu. Je dovolj račun za vinjeto ali res potrebujemo še račun za zamenjavo vetrobranskega stekla?


01.04.2015

Slaba oskrba

Vsak si želi stara leta preživeti kar najlepše in v miru. Mnogi se zato odločijo za doživljenjsko oskrbo in na tistega, ki je pripravljen skrbeti zanje, prepišejo svoje premoženje. Naša poslušalka, devetdeset letna gospa, je storila prav to, a ker z oskrbo ni bila zadovoljna je hotela pogodbo preklicati. A ker pogodba ni bila natančno in jasno zapisana je ostala brez vsega.


25.03.2015

Uničeni spomeniki kot posel

Uspešnost varstva kulturne dediščine lahko presojamo tudi po številu uničenih spomenikov in zgrešenih rešitev. Strokovnjaki opozarjajo, da način organizacije spomeniško-varstvene službe pri nas omogoča nepregledno delovanje in da se je strokovnost pogosto popolnoma umaknila poslu. V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste izvedeli tudi, koliko zaposlenih Zavoda za varstvo kulturne dediščine ima popoldanski s. p. in zakaj se to vodstvu zavoda ne zdi problematično.


11.03.2015

ISDN

Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?


11.03.2015

ISDN

Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?


04.03.2015

Uvedba socialnih računov?

Znova opozarjamo na etično sporno početje bank


25.02.2015

Goljufiva posojila zasebnih posojilnic

Žrtve so največkrat posojilojemalci z nizkimi prihodki, ki jih banke zavrnejo, posojilo pa vsemu navkljub nujno potrebujejo. Posojilodajalci jim zaračunavajo oderuške obresti, velike stroške odobritve in na pogodbah navajajo večkratnike dejanskih posojil. V zadnjem letu je policija zabeležila kar 700 takšnih primerov. Mnogi so na ta način ostali brez hiše ali stanovanja.


18.02.2015

Fracking v Petišovcih

Pretekli teden je v Lendavi potekala javna tribuna Ustavimo fracking v Petišovcih. Pobudniki so zaskrbljeni zaradi postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja za novo centralno plinsko postajo v Petišovcih. Ta naj bi predelovala plin, ki bi ga pridobivali s postopki fracking na petišovskem plinskem polju. Javnim ustanovam in vlagateljem vloge med drugim očitajo netransparentno informiranje in zahtevajo sprejetje posebne zakonodaje o frackingu.


11.02.2015

Coworking v težavah

Kakšna je strategija države do centrov sodela oziroma coworkinga? Na eni strani je finančno spodbudila odprtje novega coworking centra v Mariboru, kjer je že pred te obstajala dobro delujoča coworking skupnost, na drugi pa je negativno odgovorila na prošnjo ljubljanskega kreativnega centra Poligon, ki se zaradi visokih stroškov borijo za preživetje – še več, odgovorili so, naj se prijavljajo na razpise, ki pa jih za zdaj ni bilo. Bo država coworkingom priskočila na pomoč ali dopustila uničenje dobre prakse pomoči samozaposlenim?


04.02.2015

Vetrne elektrarne

Lani so po svetu v vetrne elektrarne investirali 100 milijard dolarjev. Če bi glede na število prebivalcev v vetrnice podobno vlagali tudi v Sloveniji, bi morali vanje vložiti okrog 30 milijonov. Toda, tako kot na področju sončnih elektrarn, v letu 2014 investicij nismo imeli. Na zemljevidu vetrnih elektrarn v Evropi predstavljamo belo liso. Po nekaterih ocenah bi pri nas lahko postavili več sto vetrnic, vendar tega ne počnemo. Najprej zaradi ptic, zdaj pa zaradi hrupa in strahu pred vplivi na zdravje.


28.01.2015

Stroški ogrevanja in sumljivi delodajalci

O visokih zneskih na položnicah za ogrevanje pri zaprtih radiatorjih v Mariboru, odovarjamo pa tudi na vprašanje, kaj storiti, če vas Zavod za zaposlovanje napoti na sumljivo podjetje.


21.01.2015

Nepravilnosti v Klubu zdravljenih alkoholikov Tolmin

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


14.01.2015

Nepravilnosti v ptujskem upokojenskem domu

Po 25-ih letih so se v začetku decembra zgodile spremembe na čelu ptujskega doma za upokojence. Dolgoletno direktorico Kristino Dokl je ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak razrešila s položaja, novi svet zavoda pa je na to mesto imenoval Jožico Šemnički. Čeprav je ta v prvem mesecu glavnino svojega delovanja usmerila v normalizacijo razmer v dom, pa na dan prihajajo tudi podrobnosti zapuščine Kristine Dokl. Med bolj presenetljivimi je 11,5 milijona evrov presežka v poslovanju, kar je za javni neprofitni zavod izjemno visoka številka. Ali je bil ta presežek ustvarjen na zakonit način?


07.01.2015

Spet gradnja na poplavnem območju

Vlagatelj na Drenovem Griču ni dobil gradbenega dovoljenja za naselje vrstnih hiš na poplavnem območju. Občina Vrhnika meni, da bi z graditvijo 78 vrstnih hiš drastično poslabšal poplavno stanje na obstoječih, pozidanih zemljiščih in s tem ogrozil življenja in premoženje v naselju. Toda upravno sodišče je ugotovilo nezakonitost alineje člena občinskega akta, zato je zadevo vrnilo v postopek upravni enoti, ki pa pri odločanju ne bo smela upoštevati negativne odločbe za izdajo vodnega soglasja, saj je ARSO ni izdal v predpisanem roku.


Stran 14 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov