Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slab obrod v gozdu, več medvedov v sadovnjakih

13.09.2017

Ker potrebuje odrasel medved kar deset kilogramov hrane na dan in ker je letošnji obrod slab, ni izključeno, da bo primerov, kot je bil nedavni z medvedko pod Šmarno goro, letos več. Čeprav medveda, razen ene občanke, ni videl nihče drug, zabeležili niso nobene škode na njivah pod Rašico ali drugih materialnih dokazov se je medijskih objav nabralo za en majhen fascikel, družabna omrežja so pregorevala.

Sušno poletje in slab obrod v gozdu sta povzročila, da bo pritisk medvedov na njive, sadovnjake in vrtove lahko letos večji

Ker potrebuje odrasel medved kar deset kilogramov hrane na dan in ker je letošnji obrod slab, ni izključeno, da bo primerov, kot je bil nedavni z medvedko pod Šmarno goro, letos več. Čeprav medveda, razen ene občanke, ni videl nihče drug, opazili niso nobene škode na njivah pod Rašico ali drugih gmotnih dokazov, se je medijskih objav nabralo za en majhen fascikel, družabna omrežja so pregorevala. Marko Jonozovič, vodja intervencijske skupine za velike zveri z oddelka za gozdne živali in lovstvo na Zavodu za gozdove Slovenije, pravi, da to ni osamljen primer pretirane čuječnosti javnosti, saj se klici iz šol in vrtcev ob začetku šolskega leta, ali je varno voditi otroke na izlete, kar vrstijo.
“Letošnja sezona ne odstopa od drugih let. Letos še nismo imeli neposrednega stika človeka z medvedom,” pravi Jonozovič in dodaja, da sta letošnje sušno poletje in slab obrod v gozdu povzročila, da bo pritisk medvedov na njive, sadovnjake in vrtove lahko letos večji.

“Letošnja sezona ne odstopa od drugih let. Letos še nismo imeli neposrednega stika človeka z medvedom.”

Dr. Klemen Jerina z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani je pojasnil, da so medvedi prehranski oportunisti. Ker potrebuje odrasel medved kar 10 kilogramov hrane na dan, jo poskuša dobiti kar se da preprosto. Zato je ena od rešitev, da medvedi ostanejo v svojem naravnem okolju in se ne približujejo naseljem, odgovorno vedenje ljudi z organskimi odpadki. V okviru projekta Life Dinalp Bear so lani začeli uvajanje medovarnih kompostnikov, letos pa so predstavili učinkovite medovarne smetnjake: ”S profesorjem Suhadolcem smo zasnovali zelo lep dizajnerski kompostnik. Testirali smo ga v gozdu in ga dobro pritrdili v tla. Ko so medvedi videli, da ga ne morejo premakniti, so hitro obupali,” je pojasnil Jerina.
Oba strokovnjaka se strinjata, da del težav zagotovo predstavlja številčnost populacije, a bolj kot tudi gozdna letina in dosegljivost organskih odpadkov človeka. Nabor rešitev postaja iz leta v leto večji, pa tudi zavedanje najširše javnosti, da odstrel še zdaleč ni edina rešitev. “Streljati medvede so se dobro navadili,” pravi dr. Jerina, a šele počasi je prišlo v zavest ljudi, da so tudi druge rešitve.

Medvedov je zagotovo več kot 500.

Za učinkovito upravljanje medvedje populacije in zmanjševanje konfliktov so potrebni čim bolj kakovostni podatki o številu in raziskave o vedenju medvedov. Telemetrijo za spremljanje medvedov ob pomoči posebnih ovratnic so pri nas prvič uporabili leta 2008, že več kot 10 let je od prve ocene številčnosti medvedov ob pomoči genetske analize njihovih iztrebkov, zdaj usklajujejo dokončne rezultate nove analize vzorcev. Medvedov je zagotovo več kot 500, kolikor je veljalo do zdaj, je povedal Klemen Jerina, a na konkretne številke o populaciji rjavega medveda pri nas bo treba počakati nekaj tednov. “Ne, o številkah ne smem govoriti, tak je dogovor,” pojasnjuje Jonozovič.
Številke so le eden od dejavnikov: vse bolj pomembno je tudi razumevanje medvedov in njihovih navad. Zato v Sloveniji poteka več vzporednih raziskav, svojevrsten vpogled v življenje naših medvedov pa si obetajo tudi od medvedjega ‘bigbrotherja’, saj so nedavno enega od medvedov opremili s posebno kamero na telemetrični medvedji ovratnici.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Slab obrod v gozdu, več medvedov v sadovnjakih

13.09.2017

Ker potrebuje odrasel medved kar deset kilogramov hrane na dan in ker je letošnji obrod slab, ni izključeno, da bo primerov, kot je bil nedavni z medvedko pod Šmarno goro, letos več. Čeprav medveda, razen ene občanke, ni videl nihče drug, zabeležili niso nobene škode na njivah pod Rašico ali drugih materialnih dokazov se je medijskih objav nabralo za en majhen fascikel, družabna omrežja so pregorevala.

Sušno poletje in slab obrod v gozdu sta povzročila, da bo pritisk medvedov na njive, sadovnjake in vrtove lahko letos večji

Ker potrebuje odrasel medved kar deset kilogramov hrane na dan in ker je letošnji obrod slab, ni izključeno, da bo primerov, kot je bil nedavni z medvedko pod Šmarno goro, letos več. Čeprav medveda, razen ene občanke, ni videl nihče drug, opazili niso nobene škode na njivah pod Rašico ali drugih gmotnih dokazov, se je medijskih objav nabralo za en majhen fascikel, družabna omrežja so pregorevala. Marko Jonozovič, vodja intervencijske skupine za velike zveri z oddelka za gozdne živali in lovstvo na Zavodu za gozdove Slovenije, pravi, da to ni osamljen primer pretirane čuječnosti javnosti, saj se klici iz šol in vrtcev ob začetku šolskega leta, ali je varno voditi otroke na izlete, kar vrstijo.
“Letošnja sezona ne odstopa od drugih let. Letos še nismo imeli neposrednega stika človeka z medvedom,” pravi Jonozovič in dodaja, da sta letošnje sušno poletje in slab obrod v gozdu povzročila, da bo pritisk medvedov na njive, sadovnjake in vrtove lahko letos večji.

“Letošnja sezona ne odstopa od drugih let. Letos še nismo imeli neposrednega stika človeka z medvedom.”

Dr. Klemen Jerina z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani je pojasnil, da so medvedi prehranski oportunisti. Ker potrebuje odrasel medved kar 10 kilogramov hrane na dan, jo poskuša dobiti kar se da preprosto. Zato je ena od rešitev, da medvedi ostanejo v svojem naravnem okolju in se ne približujejo naseljem, odgovorno vedenje ljudi z organskimi odpadki. V okviru projekta Life Dinalp Bear so lani začeli uvajanje medovarnih kompostnikov, letos pa so predstavili učinkovite medovarne smetnjake: ”S profesorjem Suhadolcem smo zasnovali zelo lep dizajnerski kompostnik. Testirali smo ga v gozdu in ga dobro pritrdili v tla. Ko so medvedi videli, da ga ne morejo premakniti, so hitro obupali,” je pojasnil Jerina.
Oba strokovnjaka se strinjata, da del težav zagotovo predstavlja številčnost populacije, a bolj kot tudi gozdna letina in dosegljivost organskih odpadkov človeka. Nabor rešitev postaja iz leta v leto večji, pa tudi zavedanje najširše javnosti, da odstrel še zdaleč ni edina rešitev. “Streljati medvede so se dobro navadili,” pravi dr. Jerina, a šele počasi je prišlo v zavest ljudi, da so tudi druge rešitve.

Medvedov je zagotovo več kot 500.

Za učinkovito upravljanje medvedje populacije in zmanjševanje konfliktov so potrebni čim bolj kakovostni podatki o številu in raziskave o vedenju medvedov. Telemetrijo za spremljanje medvedov ob pomoči posebnih ovratnic so pri nas prvič uporabili leta 2008, že več kot 10 let je od prve ocene številčnosti medvedov ob pomoči genetske analize njihovih iztrebkov, zdaj usklajujejo dokončne rezultate nove analize vzorcev. Medvedov je zagotovo več kot 500, kolikor je veljalo do zdaj, je povedal Klemen Jerina, a na konkretne številke o populaciji rjavega medveda pri nas bo treba počakati nekaj tednov. “Ne, o številkah ne smem govoriti, tak je dogovor,” pojasnjuje Jonozovič.
Številke so le eden od dejavnikov: vse bolj pomembno je tudi razumevanje medvedov in njihovih navad. Zato v Sloveniji poteka več vzporednih raziskav, svojevrsten vpogled v življenje naših medvedov pa si obetajo tudi od medvedjega ‘bigbrotherja’, saj so nedavno enega od medvedov opremili s posebno kamero na telemetrični medvedji ovratnici.


17.08.2011

Krajani desetih občin nasprotujejo gradnji visokonapetostnega daljnovoda Cirkovce - Pince; -Poti v alpske doline se zapirajo za promet

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


10.08.2011

Smrad iz bioplinarne v Ilirski Bistrici razburja krajane; -Vozniki tovornih vozil od uvedbe cestnin zaradi hrupa in onesnaževanja po državni cesti Kranj- Medvode ne smejo voziti . . .

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


03.08.2011

Kako Zavod za zdravstveno zavarovanje subvencionira medicinske pripomočke in izbere ponudnika?; Kljub prepovedi in visokim kaznim sta divji kopališči...

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


27.07.2011

Zakaj se policija, tožilstvo in operaterji ob kraji mobilnega telefona ne odzovejo učinkoviteje? 12:05 Kje pa vas čevelj žuli: Vozniki dostavnih vozil imajo z novo prometno ureditvijo v središču Idrije veliko težav...

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


20.07.2011

Zaradi hrupa z bližnje avtoceste v Slovenski Bistrici stanovalci zahtevajo postavitev protihrupne ograje - Kaj storiti, če ste kot lastnik vozila prejeli kaze, čeprav avta v času prekrška niste vozili vi, temveč vaš družinski član?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


13.07.2011

Kako ukrepati, ko vam v sadovanjaki in na njihvah divjad povzroči škodo; delodajalci zasebniki ponarejajo obvezna zdravniška spričela... 12:30 Novice

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


06.07.2011

V Črnomlju se je širil neznosen smrad, saj so z bližnje prašičje farme razlivali gnojnico po kmetijskih površinah; -Kakšni so razlogi, da na Vrhniki kljub velikim potrebam še vedno nimajo reševalnega vozila?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


29.06.2011

Na Dolenjskem iz zabojnikov kradejo odpadni papir - Zakaj so nekateri vrtci zapečatili igrala na zunanjem igrišču? - Kaj je razlog, da Plečnikov stadion iz dneva v dan vidno propada.

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


22.06.2011

Taksi službe - Zakaj taksisti po svoje oblikujejo cene za prevoz, zakaj ne izdajajo računov in turistom obračunavajo previsoke zneske?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


15.06.2011

Halo, inšpekcija?! Na telefonski številki naj bi državljane ustrezno napotili na pravo inšpekcijsko službo. Pa jih res? -Kdo bo v Ljubljani praznil greznice?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


08.06.2011

Ste letos za ogrevanje morali plačati več, kot ste pričakovali? Gost v studiu mag. Hinko Šolinc z Direktorata za energijo odgovarja na vprašanja poslušalcev.

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


01.06.2011

Zakaj je po logaškem »Napoleonovem drevoredu« dovoljen promet tovornih vozil, ki povzročajo hrup in tresljaje? Kako zapleteni so postopki za prenovo ali rušenje hiš in stanovanj s statusom kulturne dediščine?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


25.05.2011

Stanovalci središča Ljubljane ogorčeni zaradi hrupa, ki ga povzročajo gradnja garažne hiše in nočne prireditve - Zakaj so ljubiteljskemu restavratorju preprečili fotografiranje v tehniškem muzeju?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


18.05.2011

Ali je Elektro Gorenjska poslušalcu upravičeno odklopil elektriko?; -Poklicnim voznikom avtobusov se zdi sporen člen Zakona, ki določa mejo 7 kazenskih točk za prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja; -Zakaj Pošta...

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


11.05.2011

Kako mobing na delovnem mestu na svoji koži občuti direktor večjega podjetja - Zakaj v Izolski bolnišnici zasebno podjetje zaračunava gledanje televizije

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


04.05.2011

1) Kako dolgo bo gradbena deponija še uničevala vrtičke ob Kamniški Bistrici? 2) Zakaj pri Slovenski železnicah ne moremo kupiti vozovnic brez vnaprej določenega datuma in zakaj so zamude vlakov vse pogostejše? 3) Morajo v Žalcu...

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


27.04.2011

Je vsakoletno obvezno cepljenje psov proti steklini res prepogosto in celo škodljivo; -Otroški dodatek za otroke po 18. letu se ne ukinja s 1.6. letos, temveč s 1.1.2012 - potem pa?;- Bo načrtovana trasa 22 kilometrskega dal

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


20.04.2011

Je civilna iniciativa za samostojen Notranjski muzej zamudila zadnjo priložnost za to, da bi ohranila pred kratkim ukinjen samostojni muzej; -Kako je poslušalka plačala dolg svoje soimenjakinje

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


13.04.2011

Ko vam prodajo vikend . . .; - Kako do smetnjaka za papir?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


Stran 23 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov