Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaradi grožnje z večmilijonsko tožbo Evropske komisije proti Sloveniji bo ministrstvo za okolje in prostor z desetletno zamudo ta teden v naglici dalo v javno obravnavo operativni program varstva pred hrupom.
Gre za program, ki ne bo imel nobenih učinkov, saj bo sprejet za nazaj na podlagi starih strateških kart hrupa. Zavlačevanje pri pripravi operativnega programa ni spravilo v nevarnost samo države, ta bo zato morala plačevati visoke kazni, temveč bo vplivalo tudi na zdravje ljudi. Kako ministrstvo odpravlja eno izmed 31-ih slovenskih kršitev evropske zakonodaje na področju okolja?
Okoljsko ministrstvo bo v javno razpravo poslalo operativni program varstva pred hrupom, ki bi ga Evropski komisiji morala poslati že pred skoraj desetimi leti
Prvi operativni program bi Slovenija tako morala sprejeti že leta 2008, ministrstvo za okolje in prostor pa ga bo v javno obravnavo dalo šele ta teden. Generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte pravi, da so imeli kadrovske težave: “Ampak ni to glavni razlog. Bili smo pač v zamudi. Vsekakor nam ni vseeno, verjetno pa že veste, da moramo kakšne zadeve ad hoc potem reševati zaradi Bruslja.”
Komisija je prvi opomin Sloveniji izdala že oktobra 2016, leto za tem pa stopnjuje pritisk z obrazloženim mnenjem, ki je zadnja stopnja pred tožbo pred Evropskim sodiščem.
Zavlačevanje pri izdelavi operativnega programa ni spravilo v nevarnost samo države, da bo zaradi tega morala plačevati visoke kazni. Hrup pomeni resno tveganje za zdravje in je drugi najnevarnejši onesnaževalec, takoj za trdnimi delci. Dr. Sonja Jeram z Inštituta za varovanje zdravja pravi, da je posledica daljša izpostavljenost nekaterih ljudi velikim obremenitvam s hrupom, ki lahko negativno vplivajo na njihovo zdravje. Upravljavci hrupa ukrepov namreč niso izvajali, čeprav je na primer hrup cestnega prometa presegal zakonsko določene mejne vrednosti z izgovorom, da je treba počakati na operativni program varstva pred hrupom.
Toda tudi ta operativni program, ki ga zdaj namerava sprejeti vlada, ne bo dajal podlage za konkretne ukrepe. To naj bi naredil šele naslednji. Tanja Bolte: “Ni nobena skrivnost, da gre tukaj za to, da pač pokrijemo Evropsko komisijo in potem naprej zadeve naredimo v skladu s pravili igre.”
Jerneji Penci se zdi pristop sprejemanja operativnega programa, ki bi samo pokrpal zadeve za nazaj, potem pa bi brez poglobljenega razmisleka spet z zamudo pripravljali novega, popolnoma napačen. “Tako tolmačenje izkazuje odnos, da je pravo samo neka ovira, da moramo izpolnjevati evropske zahteve, s katerimi se sploh ne strinjamo, da to urejamo samo zato, da nam ne bodo več ‘težili’, nas tožarili pred Evropskim sodiščem, da ne bomo imeli kazni.” Penčeva je poudarila prezrta opozorila civilne družbe. “Na ministrstvu hrupa nikoli niso jemali resno.”
Da se kljub vsem opozorilom postopki nikakor niso premaknili z mrtve točke, pravi tudi Sonja Jeram z Inštituta za varovanje zdravja. Zdaj ministrstvo pripravlja program v naglici. “Zaradi časovne stiske pogrešamo razprave, sledljivost in transparentnost postopkov dogovarjanja in odločanja.” Direktiva jasno določa, da mora država javnosti dati pravočasne in učinkovite priložnosti za sodelovanje v vsaki stopnji priprave operativnih programov, in kot nam je odgovorila Evropska komisija, morajo vse članice, vključno s Slovenijo, v celoti izpolniti vse obveznosti iz direktive.
Jerneja Penca meni, da bi bilo treba nasloviti tudi vprašanje odgovornosti. “Vse pretekle vlade in zdajšnja, ki ji je jasno, da zamuja že nekaj let, bi morale prevzeti odgovornost. V desetih letih bi problematika verjetno morala biti urejena. Z Evropske komisije na vprašanje, ali komisija od Slovenije zahteva pripravo operativnega programa za nazaj ali za naprej, nismo dobili odgovora. S tem naj bi komisija zaščitila medsebojno zaupanje, ki je potrebno pri iskanju rešitve. Smo pa od virov iz krogov blizu Evropske komisije izvedeli, da bo morala Slovenija še napredovati, da bi odpravila kršitve evropske direktive. Operativni načrti morajo namreč vključevati vse že izvedene in tudi vse načrtovane protihrupne ukrepe, torej tudi za naprej.
Slovenija ima na področju okolja odprtih kar 31 kršitev evropske zakonodaje.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Zaradi grožnje z večmilijonsko tožbo Evropske komisije proti Sloveniji bo ministrstvo za okolje in prostor z desetletno zamudo ta teden v naglici dalo v javno obravnavo operativni program varstva pred hrupom.
Gre za program, ki ne bo imel nobenih učinkov, saj bo sprejet za nazaj na podlagi starih strateških kart hrupa. Zavlačevanje pri pripravi operativnega programa ni spravilo v nevarnost samo države, ta bo zato morala plačevati visoke kazni, temveč bo vplivalo tudi na zdravje ljudi. Kako ministrstvo odpravlja eno izmed 31-ih slovenskih kršitev evropske zakonodaje na področju okolja?
Okoljsko ministrstvo bo v javno razpravo poslalo operativni program varstva pred hrupom, ki bi ga Evropski komisiji morala poslati že pred skoraj desetimi leti
Prvi operativni program bi Slovenija tako morala sprejeti že leta 2008, ministrstvo za okolje in prostor pa ga bo v javno obravnavo dalo šele ta teden. Generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte pravi, da so imeli kadrovske težave: “Ampak ni to glavni razlog. Bili smo pač v zamudi. Vsekakor nam ni vseeno, verjetno pa že veste, da moramo kakšne zadeve ad hoc potem reševati zaradi Bruslja.”
Komisija je prvi opomin Sloveniji izdala že oktobra 2016, leto za tem pa stopnjuje pritisk z obrazloženim mnenjem, ki je zadnja stopnja pred tožbo pred Evropskim sodiščem.
Zavlačevanje pri izdelavi operativnega programa ni spravilo v nevarnost samo države, da bo zaradi tega morala plačevati visoke kazni. Hrup pomeni resno tveganje za zdravje in je drugi najnevarnejši onesnaževalec, takoj za trdnimi delci. Dr. Sonja Jeram z Inštituta za varovanje zdravja pravi, da je posledica daljša izpostavljenost nekaterih ljudi velikim obremenitvam s hrupom, ki lahko negativno vplivajo na njihovo zdravje. Upravljavci hrupa ukrepov namreč niso izvajali, čeprav je na primer hrup cestnega prometa presegal zakonsko določene mejne vrednosti z izgovorom, da je treba počakati na operativni program varstva pred hrupom.
Toda tudi ta operativni program, ki ga zdaj namerava sprejeti vlada, ne bo dajal podlage za konkretne ukrepe. To naj bi naredil šele naslednji. Tanja Bolte: “Ni nobena skrivnost, da gre tukaj za to, da pač pokrijemo Evropsko komisijo in potem naprej zadeve naredimo v skladu s pravili igre.”
Jerneji Penci se zdi pristop sprejemanja operativnega programa, ki bi samo pokrpal zadeve za nazaj, potem pa bi brez poglobljenega razmisleka spet z zamudo pripravljali novega, popolnoma napačen. “Tako tolmačenje izkazuje odnos, da je pravo samo neka ovira, da moramo izpolnjevati evropske zahteve, s katerimi se sploh ne strinjamo, da to urejamo samo zato, da nam ne bodo več ‘težili’, nas tožarili pred Evropskim sodiščem, da ne bomo imeli kazni.” Penčeva je poudarila prezrta opozorila civilne družbe. “Na ministrstvu hrupa nikoli niso jemali resno.”
Da se kljub vsem opozorilom postopki nikakor niso premaknili z mrtve točke, pravi tudi Sonja Jeram z Inštituta za varovanje zdravja. Zdaj ministrstvo pripravlja program v naglici. “Zaradi časovne stiske pogrešamo razprave, sledljivost in transparentnost postopkov dogovarjanja in odločanja.” Direktiva jasno določa, da mora država javnosti dati pravočasne in učinkovite priložnosti za sodelovanje v vsaki stopnji priprave operativnih programov, in kot nam je odgovorila Evropska komisija, morajo vse članice, vključno s Slovenijo, v celoti izpolniti vse obveznosti iz direktive.
Jerneja Penca meni, da bi bilo treba nasloviti tudi vprašanje odgovornosti. “Vse pretekle vlade in zdajšnja, ki ji je jasno, da zamuja že nekaj let, bi morale prevzeti odgovornost. V desetih letih bi problematika verjetno morala biti urejena. Z Evropske komisije na vprašanje, ali komisija od Slovenije zahteva pripravo operativnega programa za nazaj ali za naprej, nismo dobili odgovora. S tem naj bi komisija zaščitila medsebojno zaupanje, ki je potrebno pri iskanju rešitve. Smo pa od virov iz krogov blizu Evropske komisije izvedeli, da bo morala Slovenija še napredovati, da bi odpravila kršitve evropske direktive. Operativni načrti morajo namreč vključevati vse že izvedene in tudi vse načrtovane protihrupne ukrepe, torej tudi za naprej.
Slovenija ima na področju okolja odprtih kar 31 kršitev evropske zakonodaje.
Navdušenje nad vožnjo z vlaki je med Slovenci že davno ugasnilo. Če se je še leta 2013 po slovenskih tirih prepeljalo skoraj 16,5 milijona potnikov, je številka čez štiri leta padla na vsega 14 milijonov. Tudi število potovanj z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa je leta 2017 doseglo najnižjo raven od uvedbe urbane leta 2009. Kako obrniti negativni trend?
V turizmu in gostinstvu imajo velike težave pri zagotavljanju usposobljenih delavcev, zato jih skušajo pridobiti tudi iz tujine. Delovne sile z območja nekdanje skupne države začenja zmanjkovati, zato podjetja poskušajo tuje delavce zadržati na različne načine. V tokratni oddaji boste slišali kuharja in natakarja, ki nista prejela januarske plače, ker so jima zaračunali 75 evrov najemnine več za vsak mesec bivanja pri delodajalcu – zaradi nezadovoljstva z delovnimi razmerami sta namreč dala odpoved pred koncem štiriletnega obdobja.
Na občini Medvede že vse od ustanovitve seje občinskega sveta snemajo in posnetke objavijo na lokalni televiziji. Pred nekaj tedni pa se je prvič zgodilo, da seje niso predvajali, ker eden od občinskih svetnikov ni podpisal dovoljenja za snemanje in objavo. Podoben zaplet so pred kratkim imeli tudi v Brežicah. Sodeč po nedavni anketi Skupnosti občin Slovenije seje občinskih svetov snemajo v več kot polovici občin pri nas, do zadnjih lokalnih volitev pa večjih zadržkov ob objavah posnetkov sej svetniki niso imeli. Kako javna je vloga občinskih svetnikov in ali so zahteve posameznih svetnikov po varstvu osebnih podatkov, povezane s snemanjem sej občinskih svetov, upravičene?
Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta.
Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta.
Po prihodu novega lastnika, podjetnika Janeza Janše na Krvavec, so se odnosi z gostinci skrhali. Direktor družbe RTC Krvavec na smučišču in v poslovanju družbe sredi smučarske sezone uvaja novosti in red. Spremembe so po mnenju gostincev, ki držijo skupaj, pogosto enostranske, dogovori ne držijo. To pa ni v prid nikomur, in ni dobro za nadaljnji razvoj uspešnega smučišča, je prepričana Maria Mia Grillc, ki ima Eko turizem Viženčar na Krvavcu že 25 let.
Kako se privajamo na nakupovanje brez brezplačnih plastičnih vrečk? Se zavedamo, da moramo začeti razmišljati o tem, da plastičnih vrečk sploh ne bomo več uporabljali? Katere korake lahko naredimo v tej smeri? Preverjamo med trgovci in kupci.
Ob boju s tako hudo boleznijo, kot je rak, predvsem mlade bolnike čakata še boj za socialno varnost in življenje z bistveno nižjimi dohodki. Že bolniška nadomestila so velika težava, predvsem za samozaposlene, kadar je nujna invalidska upokojitev, pa je finančni udarec še večji. Toda tudi vrnitev na delo ne prinaša vselej olajšanja, številne težave pa imajo tudi delodajalci. Kako najti boljše sistemske alternative, ki bodo ustreznejše za vse?
Po pobegu iz zapora v Kopru so se pojavile zamisli, da bi morali imeti strožji zaporni sistem. Toda zaostrovanje bi lahko predstavljalo nevarno past.
Obseg dela in nalog se veča, zaposlenih pa je odločno, vsaj 300, premalo. To se odraža tudi v zaostankih pri izdajanju odločb. Namesto da bi pomagali ljudem v stiski na terenu, se zaposleni na centrih ukvarjajo z upravno administrativnimi nalogami. Kako bo ukrepala država? Gosta v studiu sta bila Špela Isop – MDDSZ in Perica Radonjič – Sindikat centrov za socialno delo. V oddaji sta sodelovala še dr. Vesna Leskošek in Francka Premzelj, predsednica Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne okoljske, socialne, potrošniške in druge probleme, ki kažejo na to, v kakšni družbi živimo 28 let po plebiscitu. Letošnji izbor sta komentirala borka za človekove pravice, direktorica društva Amnesty International Slovenije, Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo, pobudnik gibanja za dezinstitucionalizacijo pri nas, dr. Vito Flaker.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne okoljske, socialne, potrošniške in druge probleme, ki kažejo na to, v kakšni družbi živimo 28 let po plebiscitu. Letošnji izbor sta komentirala borka za človekove pravice, direktorica društva Amnesty International Slovenije, Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo, pobudnik gibanja za dezinstitucionalizacijo pri nas, dr. Vito Flaker.
Februarja bosta sočasno odšli specialistki radiologije v kranjskem zdravstvenem domu. Na ultrazvočni pregled zdaj čaka 320 pacientov, ki bodo lahko pregledani tudi pri koncesionarju. Pacientov ne vpisujejo več. Novega radiologa še ni na obzorju. Kljub prizadevanjem ni znano, ali bodo imeli v kranjskem zdravstvenem domu pacienti čez mesec in pol sploh na voljo rentgen in ultrazvok. Negotovost je velika tudi zato, ker so v Kranj prihajali tudi pacienti iz Škofje Loke, Kamnika in Medvod, kjer so prav tako ostali brez radiologov.
Starejšega poslušalca so po telefonu poklicali iz podjetja BDC Tim, ali bi bil pripravljen sodelovati v predstavitvi izdelkov za zdravo življenje, na katero je potem prišlo osem starejših parov. Predstavili so tudi magnetno blazino, ki naj bi imela številne blagodejne učinke, med drugim naj bi delovala proti bolečinam. Po ustnem dogovoru, da blazino lahko po treh mesecih z ženo vrneta in dobita polnih 950 evrov nazaj, sta se odločila za nakup. Po treh mesecih učinkov ni bilo, dogovor pa tudi ni veljal več.
Od 1. decembra velja, da za nekatere socialne prejemke kot so otroški dodatki, državne štipendije in nekatere subvencije upravičencem ne bo več treba oddajati vlog. Za veliko večino socialnih transferjev pa jih bo še zmeraj treba oddati. Kdaj in komu je treba to storiti, katere vloge je nujno treba oddati prav v decembru in kaj lahko storijo tisti, ki že od jeseni čakajo na izdajo odločb, posebej za subvencijo vrtcev.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Razvojno sodelovanje prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju, njegovo izvajanje pa odpira številna vprašanja. Kakšni so izzivi razvojnega sodelovanja, kateri so uspešni slovenski razvojni projekti in zakaj Slovenija ne izpolnjuje svojih zavez na tem področju? Gorazd Rečnik se je pogovarjal s doktorico Majo Bučar s katedre za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede, Ano Kalin iz Foruma za enakopravni razvoj in Albinom Keucem iz platforme Sloga, v studio pa je povabil Uroša Vajgla s sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve.
Ženske imajo na lokalnih volitvah manj možnosti za izvolitev kot moški. V Sloveniji imamo v 212 občinah trenutno samo šestnajst županj. Po letošnjih lokalnih volitvah se to število lahko celo zmanjša. Za župansko mesto se poteguje 100 žensk, moških kandidatov je 588. Raziskuje Gorazd Rečnik.
Zaključil se je razpis za oddajo ponudb za nakup parkirnih prostorov v garaži Celovških dvorov v Ljubljani za namen javne parkirne hiše. Toda stanovalci so prepričani, da se ta parkirišča sploh ne bi smela prodajati, saj naj bi jim ob nakupu stanovanj obljubljali pravico do njihove uporabe za obiskovalce. Po informacijah iz DUTB je bilo za nakup z izklicno ceno 350.000 evrov izkazanega kar nekaj interesa. Zakaj hoče parkirišča prodati po čim višji ceni in zakaj se stanovalci počutijo izigrane?
V Sloveniji porabimo povprečno po osem sveč na prebivalca letno, kar nas uvršča na tretje mesto držav po porabi nagrobnih sveč. Razlogi so tudi kulturni, nekateri pa jih prižigajo bolj za še živeče znance kot za pokojnike. Ostanki sveč vsekakor predstavljajo velik okoljski problem, ne glede na to, ali smo prižgali mojco, blaža, petro ali morda elektronsko svečo. Ste pripravljeni glede na pogubne okoljske vplive plastike prižgati kakšno ‘mojco iz akcije’ manj?
Neveljaven email naslov