Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kar 70 odstotkov samozaposlenih plačuje prispevke od najnižje zavarovalne osnove. Ta je določena na podlagi fiktivnega dohodka. Problem nastane, ko zaslužijo še manj od te osnove. Bi morali upoštevati dejanske dohodke?
Samozaposleni z nizkimi zaslužki ne zmorejo plačati niti najnižjih prispevkov in se zapletejo v začaran krog izterjav Fursa
Tadej je star 32 let. Pred petimi leti je prek aktivne politike zaposlovanja odprl espe in začel delati v kiosku Delo prodaje. Za to je od države dobil 4.500 evrov. Za to mu ni bilo treba napisati poslovnega načrta. “Problem je nastal, ker sem tri leta delal v slabšem kiosku in sem dobival po 700 evrov bruto. Predstavljajo nas kot poslovne partnerje, čeprav to nismo. V kioskih delamo po 12 ur na dan. Dobimo bruto plačo. Če dobiš nakazano 700 evrov, moraš od tega plačati 350 prispevkov. Živim v najemu, moram plačati za stanovanje.”
Tadej ni zmogel plačevati prispevkov. Ostal je tudi brez zdravstvenega zavarovanja. “Ljudje hodijo na Rdeči križ po hrano, pa delajo po cele dneve.”
Če bi se lahko odločil še enkrat, se Tadej ne bi več odločil za odprtje espeja. “Ne. Sploh, ker vem, koliko espejev je propadlo, koliko jih je že naredilo samomor, koliko jih nima nič jesti, koliko jih je na cesti.” Minimalna zavarovalna osnova po zakonu znaša 60 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji. Tadej tega fiktivnega zneska na slabi lokaciji kioska ni dosegal, iz primeža dolgov za prispevke se ni izvil vse do danes.
Odvetnica iz Nove Gorice Ana Jug pravi, da se z ljudmi s podobnimi težavami srečuje tako v službi kot soustanoviteljica pro bono ambulante.
“Zadnje čase dobesedno ne spim zaradi primera prekarnega delavca, ki je poskrbel, da je upnike poplačal v celoti, zmanjkalo pa mu je denarja za prispevke. Furs se mu je usedel na solastniški delež njegove stanovanjske hiše, in to ne zato, ker ima dolgove do drugih, ampak dolg do sebe, do svoje socialne varnosti, sebi ni plačeval prispevkov. In zato, ker ni mogel k zdravniku, mu zdaj rubijo še hišo. To so absurdi, ki se ne bi smeli dogajati. Nihče ne bdi nad temi predpisi, kaj se v resnici v življenju dogaja.”
Na argument, naj ljudje, če ne zaslužijo niti za prispevke, zaprejo espe, odvetnica pravi, da to ni tako preprosto. “Če vsi zaprejo espe, bo polovica aktivnega prebivalstva ob delo.”
Profesor s katedre za delovno in socialno pravo ljubljanske pravne fakultete dr. Grega Strban meni, da bi bilo prav, da bi ugotavljalo dejanske dohodke, vendar je potem vprašanje, kaj narediti, ko nekdo ne dosega dobička v višini minimalne plače. “V nekaterih ureditvah imajo posebno zavarovanje za samozaposlene. V Belgiji imajo v zdravstvenem zavarovanju poseben sklad za samozaposlene. Imajo neke možnosti pri nihanju poslovanja.”
Decembra 2014 v Sloveniji ni bilo niti enega samozaposlenega, ki bi plačeval prispevke od najvišje zavarovalne osnove, julija 2016 jih je bilo že 410.
“Socialno kapico v Sloveniji za samozaposlene že poznamo. Nekaj jih zadnja leta plačuje prispevke od najvišje osnove, torej zaslužijo več, kot plačujejo prispevkov. To je vprašljivo z vidika solidarnosti.”
Strban meni, da je sistem prijaznejši do tistih, ki imajo več. V istem obdobju se je število samozaposlenih, ki plačujejo prispevke od najnižje zavarovalne osnove, podvojilo, število tistih, ki jih plačujejo v razponu od najnižje zavarovalne osnove do zavarovalne osnove v višini povprečne plače, pa prepolovilo.
“Če večina samozaposlenih plačuje od minimalne osnove, potem nekaj ni v redu.”
Po podatkih Fursa je na seznamu nepredlagateljev obračunov prispevkov za socialno varnost več kot 3000 ljudi, med katerimi je 40 odstotkov enoosebnih družb. Dolžnikov prispevkov za socialno varnost med espeji je 7.372, njihov dolg pa skupaj znaša 30.586.367 evrov.
Finančna uprava je v letu 2015 skupaj predlagala 63 stečajnih postopkov, lani 135, v prvih devetih mesecih tega leta pa že 374. V postopku osebnega stečaja se prispevki ne odpišejo, ne dovoli se odloga plačila in ni mogoče obročno odplačevanje dolga za svoje socialne prispevke.
Odvetnica Marjeta Matjašič poudarja, da fiktivni dohodek predstavlja problem tudi pri družbenikih, predvsem v zagonskih podjetjih. Pri družbenikih ta znaša 90 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih.
“Obstajajo tudi taki lastniki in direktorji zasebnih družb, ki nimajo ne dragih avtomobilov ne nepremičnin, ampak samo svoje znanje in izkušnje, ki jih vlagajo v zagonska podjetja. In prav to skupino ljudi odmera prispevkov za socialno varnost po fiktivni zavarovalni osnovi najbolj prizadene. Tako kot samozaposlene.”
Z zavoda za zaposlovanje so nam odgovorili, da danes dodeljujejo 5.000 evrov subvencije v okviru programa Spodbujanje ženskega podjetništva. Dobijo jo lahko ženske z najmanj višješolsko izobrazbo, ki so prej opravile stourni program podjetniškega usposabljanja. Presoja poslovne ideje zdaj poteka na zavodu, letos naj bi espe odprlo 400 novih podjetnic, za kar bo država namenila dva milijona evrov.
Sociologinja doktorica Vesna Leskošek s fakultete za socialno delo meni, da tak ukrep lahko spodbudi ženske k uresničevanju zamisli in kariernih poti, vendar izkušnje kažejo, da to uspe le redkim. Zavod spodbuja samostojno podjetništvo brez zadostne podpore v procesu uveljavljanja dejavnosti.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Kar 70 odstotkov samozaposlenih plačuje prispevke od najnižje zavarovalne osnove. Ta je določena na podlagi fiktivnega dohodka. Problem nastane, ko zaslužijo še manj od te osnove. Bi morali upoštevati dejanske dohodke?
Samozaposleni z nizkimi zaslužki ne zmorejo plačati niti najnižjih prispevkov in se zapletejo v začaran krog izterjav Fursa
Tadej je star 32 let. Pred petimi leti je prek aktivne politike zaposlovanja odprl espe in začel delati v kiosku Delo prodaje. Za to je od države dobil 4.500 evrov. Za to mu ni bilo treba napisati poslovnega načrta. “Problem je nastal, ker sem tri leta delal v slabšem kiosku in sem dobival po 700 evrov bruto. Predstavljajo nas kot poslovne partnerje, čeprav to nismo. V kioskih delamo po 12 ur na dan. Dobimo bruto plačo. Če dobiš nakazano 700 evrov, moraš od tega plačati 350 prispevkov. Živim v najemu, moram plačati za stanovanje.”
Tadej ni zmogel plačevati prispevkov. Ostal je tudi brez zdravstvenega zavarovanja. “Ljudje hodijo na Rdeči križ po hrano, pa delajo po cele dneve.”
Če bi se lahko odločil še enkrat, se Tadej ne bi več odločil za odprtje espeja. “Ne. Sploh, ker vem, koliko espejev je propadlo, koliko jih je že naredilo samomor, koliko jih nima nič jesti, koliko jih je na cesti.” Minimalna zavarovalna osnova po zakonu znaša 60 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji. Tadej tega fiktivnega zneska na slabi lokaciji kioska ni dosegal, iz primeža dolgov za prispevke se ni izvil vse do danes.
Odvetnica iz Nove Gorice Ana Jug pravi, da se z ljudmi s podobnimi težavami srečuje tako v službi kot soustanoviteljica pro bono ambulante.
“Zadnje čase dobesedno ne spim zaradi primera prekarnega delavca, ki je poskrbel, da je upnike poplačal v celoti, zmanjkalo pa mu je denarja za prispevke. Furs se mu je usedel na solastniški delež njegove stanovanjske hiše, in to ne zato, ker ima dolgove do drugih, ampak dolg do sebe, do svoje socialne varnosti, sebi ni plačeval prispevkov. In zato, ker ni mogel k zdravniku, mu zdaj rubijo še hišo. To so absurdi, ki se ne bi smeli dogajati. Nihče ne bdi nad temi predpisi, kaj se v resnici v življenju dogaja.”
Na argument, naj ljudje, če ne zaslužijo niti za prispevke, zaprejo espe, odvetnica pravi, da to ni tako preprosto. “Če vsi zaprejo espe, bo polovica aktivnega prebivalstva ob delo.”
Profesor s katedre za delovno in socialno pravo ljubljanske pravne fakultete dr. Grega Strban meni, da bi bilo prav, da bi ugotavljalo dejanske dohodke, vendar je potem vprašanje, kaj narediti, ko nekdo ne dosega dobička v višini minimalne plače. “V nekaterih ureditvah imajo posebno zavarovanje za samozaposlene. V Belgiji imajo v zdravstvenem zavarovanju poseben sklad za samozaposlene. Imajo neke možnosti pri nihanju poslovanja.”
Decembra 2014 v Sloveniji ni bilo niti enega samozaposlenega, ki bi plačeval prispevke od najvišje zavarovalne osnove, julija 2016 jih je bilo že 410.
“Socialno kapico v Sloveniji za samozaposlene že poznamo. Nekaj jih zadnja leta plačuje prispevke od najvišje osnove, torej zaslužijo več, kot plačujejo prispevkov. To je vprašljivo z vidika solidarnosti.”
Strban meni, da je sistem prijaznejši do tistih, ki imajo več. V istem obdobju se je število samozaposlenih, ki plačujejo prispevke od najnižje zavarovalne osnove, podvojilo, število tistih, ki jih plačujejo v razponu od najnižje zavarovalne osnove do zavarovalne osnove v višini povprečne plače, pa prepolovilo.
“Če večina samozaposlenih plačuje od minimalne osnove, potem nekaj ni v redu.”
Po podatkih Fursa je na seznamu nepredlagateljev obračunov prispevkov za socialno varnost več kot 3000 ljudi, med katerimi je 40 odstotkov enoosebnih družb. Dolžnikov prispevkov za socialno varnost med espeji je 7.372, njihov dolg pa skupaj znaša 30.586.367 evrov.
Finančna uprava je v letu 2015 skupaj predlagala 63 stečajnih postopkov, lani 135, v prvih devetih mesecih tega leta pa že 374. V postopku osebnega stečaja se prispevki ne odpišejo, ne dovoli se odloga plačila in ni mogoče obročno odplačevanje dolga za svoje socialne prispevke.
Odvetnica Marjeta Matjašič poudarja, da fiktivni dohodek predstavlja problem tudi pri družbenikih, predvsem v zagonskih podjetjih. Pri družbenikih ta znaša 90 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih.
“Obstajajo tudi taki lastniki in direktorji zasebnih družb, ki nimajo ne dragih avtomobilov ne nepremičnin, ampak samo svoje znanje in izkušnje, ki jih vlagajo v zagonska podjetja. In prav to skupino ljudi odmera prispevkov za socialno varnost po fiktivni zavarovalni osnovi najbolj prizadene. Tako kot samozaposlene.”
Z zavoda za zaposlovanje so nam odgovorili, da danes dodeljujejo 5.000 evrov subvencije v okviru programa Spodbujanje ženskega podjetništva. Dobijo jo lahko ženske z najmanj višješolsko izobrazbo, ki so prej opravile stourni program podjetniškega usposabljanja. Presoja poslovne ideje zdaj poteka na zavodu, letos naj bi espe odprlo 400 novih podjetnic, za kar bo država namenila dva milijona evrov.
Sociologinja doktorica Vesna Leskošek s fakultete za socialno delo meni, da tak ukrep lahko spodbudi ženske k uresničevanju zamisli in kariernih poti, vendar izkušnje kažejo, da to uspe le redkim. Zavod spodbuja samostojno podjetništvo brez zadostne podpore v procesu uveljavljanja dejavnosti.
"Novinarstvo je v krizi" je besedna zveza, ki je praktično navzoča ves čas. Zato si bomo zastavili dve temeljni vprašanji novinarstva: Kaj se dogaja? In kaj to pomeni? Predvsem pa: kako to, kar se dogaja, vpliva na razvoj družbe. Kam nas torej kot družbo lahko pripelje nova predlagana zakonodaja v Sloveniji? Sogovornika: Sonja Merljak Zdovc, odgovorna urednica spletnega časopisa Časoris, in izr. prof. Peter Sekloča, Fakulteta za humanistične vede Univerze na Primorskem Foto: Bobo
Kaj govori skrb vzbujajoče dejstvo, da je kar 200 priporočil varuha človekovih pravic iz preteklih let še vedno neuresničenih? Pogovor z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina. Foto: Bobo
Znamenito primorsko mestece Kobarid je predvsem med turistično sezono prometno zelo obremenjeno. Premikanje po gručastem mestnem jedru, kjer so nekoč švigale zgolj vespe in fički, je danes skoraj nemogoče, tako zaradi velikosti vozil kot gostega prometa. O prometnih zagatah in predvidenih rešitvah se je Damjan Zorc med drugimi pogovarjal tudi z županom Markom Matajurcem.
Novi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi je nastopil svoj mandat v dneh, ko je Slovenijo zajel prvi val epidemije covida 19. Poznavalci opozarjajo, da kriza, v kateri smo se znašli, prinaša tudi več priložnosti za korupcijo in goljufije. Kako deluje KPK v tej nenormalni normalnosti, o težavah funkcionark in funkcionarjev z navzkrižji interesov, viziji novega predsednika in tudi o čevljih njegovega predhodnika.
Kako bo delovala mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom in kakšne podatke o uporabnikih bo zbirala? Uporaba aplikacije odpira tudi vprašanja o morebitnih kršitvah pravic in o tem, kako bo vplivala na stigmatizacijo. Pogovarjali smo se z Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Spremembe Zakona o RTV Slovenija bi imele velike posledice za delovanje javnega zavoda in slovensko družbo, prav tako bi medijsko krajino močno spremenila Zakon o medijih in Zakon o Slovenski tiskovni agenciji. Zakaj vladni predlogi medijske reforme ne ponujajo dobrih rešitev, zakaj so neodvisni mediji zaradi pritiskov politike vedno bolj pomembni in kakšen status imajo javni servisi v zrelih demokracijah. Napovedane spremembe postavljamo v kontekst tako slovenske kot širše družbe in politike.
Gost oddaje bo novinar in publicist Boštjan Videmšek, ki je pred dnevi izdal novo knjigo z naslovom Plan B. V njej je skupaj s fotografom Matjažem Krivicem strnil tri leta novinarskega raziskovanja in spremljanja pionirjev boja s podnebno krizo - od Tilosa, popolnoma samooskrbnega otoka v Sredozemlju, škotskih Orkeyjskih otokov, ki izkoriščajo energijo morja, perspektivnih evropskih praks pri zajemanju ogljikovega dioksida iz ozračja, Islandije, ki se spreobrača v geotermalno silo, in številnih drugih. Spopadanje s podnebno krizo je po njegovem zelo težka naloga. Če ji ne bomo kos, lahko postane naša zadnja.
Glavna prtljaga sodobnega migranta ni kovček, ampak pametni telefon. foto: Srdjan Živulović/Bobo
Rudnik živega srebra Idrija je bil 500 let vir zaslužka in gonilo razvoja Idrije. Proizvodnja je bila dokončno ustavljena leta 1995, rudnik kot podjetje pa je bilo likvidirano leta 2017. A zgodba o minulem gospodarskem uspehu in zdajšnji UNESCO tehniški dediščini ima tudi temo plat - škodljive učinke živega srebra na okolje in zdravje ljudi. A bolj kot živo srebro bi moral Idrijčane skrbeti radon.
Vadišče Poček je občutljivo kraško območje brez samočistilnih sposobnosti, večina voda s poligona, ki s seboj nosi zdravju škodljiva onesnažila, pa se steka naravnost proti vodnemu zajetju Malni. Krasoslovci enakovrednega vodnega vira ne morejo najti, zato so občani še toliko bolj zaskrbljeni. Svojo voljo po zaprtju so med drugim izrazili na referendumu pred 20 leti, 17.000 ljudi pa se je pod peticijo »Za Pivško kotlino brez streljanja« podpisalo leta 2011, ko je država začela pripravljati Državni prostorski načrt, ki bi na območju, le streljaj oddaljenem od prvih naselij, zakoličil 12.500 hektarov veliko vadišče. Akt so sprejeli, vendar ga je Ustavno sodišče pred dobrima dvema letoma razveljavilo, saj pripravljalcem ni uspelo dokazati, da vojaška dejavnost na Počku ne škoduje zajetju. Postojnčani bitko za vodo – pravica do nje je vpisana celo v ustavo, bijejo še danes.
Mednarodna raziskava, izvedena v 117 državah, Odkriti proračun 2019 ocenjuje vidike preglednosti proračuna, sodelovanja javnosti in nadzora nad proračunom. Slovenija je pri sodelovanju javnosti pri odločanju o javnih financah zbrala 11 od 100 možnih točk. Svetovno povprečje je 14, povprečje držav OECD pa 27. Več o pomenu sodelovanja javnosti pri oblikovanju proračuna z raziskovalko Ajdo Pistotnik in predsednikom Računskega sodišča Tomažem Veselom.
Vito Flaker poudarja, da skupnostna oskrba zagotavlja večjo varnost v primeru epidemij, in izpostavlja, da se nobena dosedanja vlada, vključno s sedanjo, nikoli ni zares lotila dezinstitucionalizacije in uvajanja dolgotrajne oskrbe, ki bi lahko v pomembnem deležu na kvaliteten način nadomestila institucionalno varstvo. Ljudje so doma bolj suvereni kot v institucijah.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V Gorenju so napovedali odpuščanja. Kaj pravijo delavci, sindikalisti, na zavodu za zaposlovanje, v mestu?
Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. V začetku meseca je Urad vlade za komuniciranje nevladnim organizacijam, ki so bile izbrane na razpisu UKOM 2020, v podpis poslal aneks, s katerim bi zaradi epidemije prostovoljno odstopili od pogodbe. Dopise o preusmeritvi programov za boj proti COVID-19 je razvojnim nevladnim organizacijam pošiljalo ministrstvo za zunanje zadeve. Nevladne organizacije te poteze prepoznavajo kot signal, ki jih spominja na dogajanje na Madžarskem.
V oddaji iz serije Okolje ne pozablja smo potegnili črto pod prve štiri oddaje, torej onesnaženost Celja, Bele krajine, Mežice in Anhovega. Da ne bi pozabili. Izpostavili smo tudi, da to še zdaleč niso edina problematična območja, ki vplivajo na zdravje ljudi, pa tudi, da Slovenija še vedno nima niti evidence teh območij.
Po proizvodnji azbesta danes v Anhovem sosežigajo odpadke. Prelomljene obljube, dvom o meritvah, smrad, predvsem pa težke bolezni se že kažejo tudi v izseljevanju mladih.
V tokratni oddaji iz serije Okolje ne pozablja opozorjamo na onesnaženost s svincem v Mežiški dolini. Svinec med drugim vpliva na živčni sistem in niža inteligenčni kvocient. Onesnaževanje s svincem se še kar nadaljuje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V oddaji iz serije Okolje ne pozablja tokrat o problemu PCB-ja v Beli krajini. Dušan Plut, ki je v osemdesetih razkril izjemno presežene vrednosti enega najbolj škodljivih organskih onesnaževal v reki Krupi, je prepričan, bi temu problemu morali namenjati bistveno večjo pozornost. PCB se razgrajuje zelo počasi, vendar se s tem problemom v Beli krajini danes sistematično ne ukvarja nihče. Gre za nekakšen tabu.
Neveljaven email naslov