Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Po azbestu sosežiganje nevarnih odpadkov

29.11.2017

Medtem ko v dolini Soče umrljivost zaradi azbesta še zmeraj raste, v Anhovem zdaj sosežigajo odpadke, kot so gume, plastika, odpadna olja, topila. Zakaj se prebivalci kljub zagotovilom, da emisije ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti, bojijo izpustov, ki nastajajo pri sosežiganju odpadkov v cementarni Salonit Anhovo?

V dolini Soče so prebivalci zaskrbljeni zaradi izpustov pri "sosežiganju" odpadkov

Število mezoteliomov zaradi azbesta se v Anhovem še zmeraj viša. Helena Markič je 30 let delala v splošni ambulanti, v katero so prihajali delavci iz Salonita. “Spremljaš ljudi, ki umirajo, potem se ti to začne dogajati tudi v družini. Jaz sem izgubila štiri sorodnike. Naši organizmi so načeti zaradi vpliva azbesta, zdaj pa bomo zastrupljeni še z drugimi strupi. To je velika krivica.”

V Anhovem namreč zdaj ‘sosežigajo’ odpadke. Upokojena medicinska sestra meni, da je strah pred tem upravičen, saj se tudi azbestna bolezen ne pojavi takoj. “In nihče še ni raziskal, kako vplivajo vsi ti strupi na zdravje ljudi, ki je že prizadeto zaradi azbesta.”

“Mi se borimo za naše otroke in vnuke, da ne bi morali dati skozi take kalvarije, kot smo jo mi.”

“Mi se borimo za naše otroke in vnuke, da ne bi morali dati skozi take kalvarije, kot smo jo mi,” pravi Slavica Bavdaž, prav tako azbestna bolnica.
Zaradi delovanja Salonita se je dobesedno trgovalo s smrtjo. Medicinska sestra Helena Markič se spominja, da je zdravnika vprašala, zakaj v proizvodnjo azbesta še naprej pošilja delati ljudi, ki že imajo spremembe na pljučih. “Je rekel: ‘Helena, kaj naj naredim? Naj pošljemo druge, zdrave? Pošljemo nekoga mlajšega?’ Nekoga se je moralo žrtvovati, da se je zaščitilo drugega. Bilo je težko.”
V društvu EKO Anhovo in dolina Soče imajo samo eno željo – da bi zdaj živeli v normalnem okolju in da se ne bi ponovila tragedija iz preteklosti, za katero nihče ne odgovarja. Ob prepovedi azbesta leta so prebivalci verjeli, da se je obdobje njihovega zastrupljanja končalo.

Bogomir Bavdaž: “Vse to, kar so zagotavljali, da ne bodo počeli, jim je ARSO dovolil. Sežigajo lahko 88 stvari.”

V Salonitu odgovarjajo, se za vse spojine izvaja monitoring in da so emisije občutno pod mejnimi vrednostmi.

Franc Bevčar meni, da so glede na predpise, ljudje ob sežigalnici glede dovoljenih vrednosti bolj zaščiteni, kot ljudje ob cementarni, ki sosežiga odpadke. “Vem, da tovarna dela vse po zakonu, mi menimo, da je z zakonom nekaj narobe.”

“Enako sem opozarjala že pred 25 leti. Gre za prošnjo politikom, naj področja, ki so ekološko onesnažena, obravnavajo drugače, kot tista, ki so bila nedotaknjena.”

Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak spomni, da so bile tudi pri azbestu dovoljene vrednosti zelo drugačne kot danes.

“Prej je bila dovoljena vrednost 172 delcev na cm3, danes je 0,01. In oboje so bile dovoljene vrednosti. Dovoljene koncentracije so samo nek konsenz politike in stroke.”
Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa izpostavi nujnost upoštevanja previdnostnega načela predvsem za mlade. “Enako sem opozarjala že pred 25 leti. Gre za prošnjo politikom, naj področja, ki so ekološko onesnažena, obravnavajo drugače, kot tista, ki so bila nedotaknjena. Ne glede na to, kar pravi Evropa. Pod nobenim pogojem se taka dolina ne bi smela onesnaževati niti s potencialnimi onesnaževalci. To pa zaradi tega, ker je ekološka dota preprosto prevelika. Take doline bi morala politika obravnavati posebej. V njih se ne bi smelo dovoliti potencialno nevarnih obratov.”

Sedem evropskih poslancev Igor Šoltes, Franc Bogovič, Tanja Fajon, Patricija Šulin, Romana Tomc, Ivo Vajgl ter Milan Zver se je prejšnji teden odzvalo na pozive civilne iniciative EKO Anhovo in dolina Soče ter Evropsko komisijo opozorilo na okoljske in zdravstvene težave Soške doline, povezane s sosežigom odpadkov v cementarni. Izrazili so zaskrbljenost nad podatki, ki jih je predstavilo društvo.

Prebivalci se med drugim bojijo, da bi se pri skladiščenju nevarnih odpadkov tudi v Anhovem lahko zgodil kak podoben izredni dogodek kot na Vrhniki. V Salonitu zagotavljajo, da ves čas skrbijo za primerno usposobljenost ljudi in stanje opreme. Zagotavljajo več sistemov požarne varnosti.

Člani civilne inciative EKO Anhovo in dolina Soče o tem, zakaj jih argumenti Salonita ne prepričajo, in tudi o pritiskih:

Cel pogovor s članom uprave Salonita Tomažem Vukom. Tudi o rezultatih monitoringov in tudi o upoštevanju previdnostnega načela in o tem, ali se v Anhovem lahko ponovi Vrhnika:

 

 

 

 


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Po azbestu sosežiganje nevarnih odpadkov

29.11.2017

Medtem ko v dolini Soče umrljivost zaradi azbesta še zmeraj raste, v Anhovem zdaj sosežigajo odpadke, kot so gume, plastika, odpadna olja, topila. Zakaj se prebivalci kljub zagotovilom, da emisije ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti, bojijo izpustov, ki nastajajo pri sosežiganju odpadkov v cementarni Salonit Anhovo?

V dolini Soče so prebivalci zaskrbljeni zaradi izpustov pri "sosežiganju" odpadkov

Število mezoteliomov zaradi azbesta se v Anhovem še zmeraj viša. Helena Markič je 30 let delala v splošni ambulanti, v katero so prihajali delavci iz Salonita. “Spremljaš ljudi, ki umirajo, potem se ti to začne dogajati tudi v družini. Jaz sem izgubila štiri sorodnike. Naši organizmi so načeti zaradi vpliva azbesta, zdaj pa bomo zastrupljeni še z drugimi strupi. To je velika krivica.”

V Anhovem namreč zdaj ‘sosežigajo’ odpadke. Upokojena medicinska sestra meni, da je strah pred tem upravičen, saj se tudi azbestna bolezen ne pojavi takoj. “In nihče še ni raziskal, kako vplivajo vsi ti strupi na zdravje ljudi, ki je že prizadeto zaradi azbesta.”

“Mi se borimo za naše otroke in vnuke, da ne bi morali dati skozi take kalvarije, kot smo jo mi.”

“Mi se borimo za naše otroke in vnuke, da ne bi morali dati skozi take kalvarije, kot smo jo mi,” pravi Slavica Bavdaž, prav tako azbestna bolnica.
Zaradi delovanja Salonita se je dobesedno trgovalo s smrtjo. Medicinska sestra Helena Markič se spominja, da je zdravnika vprašala, zakaj v proizvodnjo azbesta še naprej pošilja delati ljudi, ki že imajo spremembe na pljučih. “Je rekel: ‘Helena, kaj naj naredim? Naj pošljemo druge, zdrave? Pošljemo nekoga mlajšega?’ Nekoga se je moralo žrtvovati, da se je zaščitilo drugega. Bilo je težko.”
V društvu EKO Anhovo in dolina Soče imajo samo eno željo – da bi zdaj živeli v normalnem okolju in da se ne bi ponovila tragedija iz preteklosti, za katero nihče ne odgovarja. Ob prepovedi azbesta leta so prebivalci verjeli, da se je obdobje njihovega zastrupljanja končalo.

Bogomir Bavdaž: “Vse to, kar so zagotavljali, da ne bodo počeli, jim je ARSO dovolil. Sežigajo lahko 88 stvari.”

V Salonitu odgovarjajo, se za vse spojine izvaja monitoring in da so emisije občutno pod mejnimi vrednostmi.

Franc Bevčar meni, da so glede na predpise, ljudje ob sežigalnici glede dovoljenih vrednosti bolj zaščiteni, kot ljudje ob cementarni, ki sosežiga odpadke. “Vem, da tovarna dela vse po zakonu, mi menimo, da je z zakonom nekaj narobe.”

“Enako sem opozarjala že pred 25 leti. Gre za prošnjo politikom, naj področja, ki so ekološko onesnažena, obravnavajo drugače, kot tista, ki so bila nedotaknjena.”

Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak spomni, da so bile tudi pri azbestu dovoljene vrednosti zelo drugačne kot danes.

“Prej je bila dovoljena vrednost 172 delcev na cm3, danes je 0,01. In oboje so bile dovoljene vrednosti. Dovoljene koncentracije so samo nek konsenz politike in stroke.”
Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa izpostavi nujnost upoštevanja previdnostnega načela predvsem za mlade. “Enako sem opozarjala že pred 25 leti. Gre za prošnjo politikom, naj področja, ki so ekološko onesnažena, obravnavajo drugače, kot tista, ki so bila nedotaknjena. Ne glede na to, kar pravi Evropa. Pod nobenim pogojem se taka dolina ne bi smela onesnaževati niti s potencialnimi onesnaževalci. To pa zaradi tega, ker je ekološka dota preprosto prevelika. Take doline bi morala politika obravnavati posebej. V njih se ne bi smelo dovoliti potencialno nevarnih obratov.”

Sedem evropskih poslancev Igor Šoltes, Franc Bogovič, Tanja Fajon, Patricija Šulin, Romana Tomc, Ivo Vajgl ter Milan Zver se je prejšnji teden odzvalo na pozive civilne iniciative EKO Anhovo in dolina Soče ter Evropsko komisijo opozorilo na okoljske in zdravstvene težave Soške doline, povezane s sosežigom odpadkov v cementarni. Izrazili so zaskrbljenost nad podatki, ki jih je predstavilo društvo.

Prebivalci se med drugim bojijo, da bi se pri skladiščenju nevarnih odpadkov tudi v Anhovem lahko zgodil kak podoben izredni dogodek kot na Vrhniki. V Salonitu zagotavljajo, da ves čas skrbijo za primerno usposobljenost ljudi in stanje opreme. Zagotavljajo več sistemov požarne varnosti.

Člani civilne inciative EKO Anhovo in dolina Soče o tem, zakaj jih argumenti Salonita ne prepričajo, in tudi o pritiskih:

Cel pogovor s članom uprave Salonita Tomažem Vukom. Tudi o rezultatih monitoringov in tudi o upoštevanju previdnostnega načela in o tem, ali se v Anhovem lahko ponovi Vrhnika:

 

 

 

 


23.09.2009

Kaj se je to poletje zgodilo z reko Rinžo; -Kdo nadzoruje podjetja in posameznike, ki se ukvarjajo z vedeževanjem po telefonu; -Računi za elektriko podjetja GEN I; -Zakaj pri nas navigacijski sistemi ne opozarjajo na zastoje

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


16.09.2009

V Stražišču pri Kranju pacienti ostali brez zobozdravstvene oskrbe - Upravljalci planinskih koč v sporu s Planinsko zvezo - V Srednjih Gameljnah jezni zaradi nedokončanih del za novo sosesko

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


09.09.2009

Občine zahtevajo pomoč države za prevoz otrok v šolo s podeželja; Slovenski jezik izginja iz oglasov in napisov; Davčna uprava še vedno dolžna dohodnino za 2007

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


02.09.2009

250 otrok bo v Grosupljem letos ostalo pred vrati vrtca;-Stanovalci v Trbovljah zaradi povečanega prometa nimajo miru; -Zakaj avtoprevoznikom ne vnesejo kode skupnosti v staro vozniško, ampak morajo plačati novo

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


26.08.2009

Koliko zapravijo na ministrstvu, ko nas po pošti obveščajo o menjavi osebnih dokumentov, zakaj se zatika pri gradnji kranjske osrednje knjižnice

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


19.08.2009

O neusklajenosti reševalcev na št. 112, zavarovalnica vedno ne krije škode zaradi prenapetosti v električnem omrežju, ogrom,ni stroški za ureditev potnih listov za otroke, rojene na Novi Zelandiji

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


12.08.2009

Bohinj na vrhuncu sezone preobremenjen - V Vipavi invalidi še vedno pred fizičnimi in birokratskimi ovirami

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


05.08.2009

Kaj se bo dogajalo z odpadki in odlagališči na Koroškem; -V Tolminu nemogoče do stanovanja, novogradnej pa sploh ni; -Ali je kvaliteta asfalta na avtocestah slaba?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


22.07.2009

Kdaj bodo nadaljevali s postopki za gradnjo doma starostnikov v Žireh, zakaj morajo tudi domačini plačevati vstop na kopališča,cesta Čepulje-Strmica

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


15.07.2009

Ukinitev polletnih vinjet razburja voznike, zapleti pri nakupu novega vozila, kazen za tiste, ki odlagajo smeti v Limbuškem nabrežju

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


08.07.2009

Zakaj zaradi neustrezne semaforizacije na deloviščih na cestah nastajajo zastoji?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


01.07.2009

Cerkniško jezero še vedno brez turistične ponudbe; -Zakaj upravljalec nepremičnin Domplan v Kranju zavlačuje z vpisi v zemljiško knjigo

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


24.06.2009

Kje pa vas čevelj žuli

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


17.06.2009

Stroj spet gradi na črno, država pa nič - Tovornjakarji slabe volje zaradi prehitevanja - Možna zloraba vaših PIN kod v nakupovalnih središčih.

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


10.06.2009

Je Simobilova bazna postaja v Dragatušu postavljena na črno; Zakaj Vala 202 v karavanškem predoru ne morete slišati; Nevarno avtobusno postajališče v prestolnici - pristojni pa še vedno ne ukrepajo

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


03.06.2009

Kje pa vas čevelj žuli

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


27.05.2009

Do odločbe za štipendijo in otroške dodatke predolga pot; -Kmetje pričakovali 5-letne podpore za prilagoditve EU, a so te prejemali le dve leti; -Krajani Zgornje Polskave ostali brez denarja vloženega v javno telekomunikacijsko omrežje

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


20.05.2009

Kje pa vas čevelj žuliHrvaški delavci v Steklarski novi bodo ostali brez pravic tako v Sloveniji kot doma; - Gostinski lokali ne spoštujejo uradnega delovnega časa; - Zakaj Televizija Slovenija ne sinhronizira več oddaj za slepe.

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


13.05.2009

Upravljalec nepremičnin iz Kranja izvaja dela brez vednosti krajanov, pazljivo pri nakupu dragih mobilcev in sklepanju naročniških razmerij, zakaj letne vinjete ne veljajo eno leto od nakupa

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


Stran 28 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov