Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako nemočen je posameznik proti sistemu, če se ta odloči, da bo teptal njegove pravice, dobro ve Breda Vrhunec. Kot pravi sama, gre za zgodbo Davida proti Goljatu. Vzrok je v hrupu s ceste in železnice ob njeni hiši, zaradi katerega njena družina dobesedno ne more spati. Lani, ko je Slovenija med drugim prejela opomin zaradi neupoštevanja evropske direktive na področju hrupa, je Breda Vrhunec postala članica ekspertne skupine za hrup pri Evropski komisiji. Z njo se je pogovarjal Gorazd Rečnik.
Slovenija je dober primer slabe prakse
“Moja zgodba je zgodba o Davidu in Goljatu, ko se posameznik bori proti mestnim in državnim strukturam, vendar v našem primeru ni gotovo, da bo David zmagal. Napadamo neko trdnjavo, v rokah pa imamo morda lopatico iz otroškega igrišča,” pravi Breda Vrhunec, ki živi v 120 let stari hiši, ob kateri so v sedemdesetih letih zgradili štiripasovnico. V tem času se je hrup močno povečal. Po cesti, ki je od hiše oddaljena 60 centimetrov, se danes povprečno prepelje približno 35.000 vozil dnevno. Mimo hiše gre tudi približno 120 vlakov dnevno.
“Vlaki so težki, hrupni, povzročajo pa tudi tresljaje. Najbolj moteči so morda signalni znaki, kar pa je nenadni, impulzni hrup. Človek se zdrzne, ta hrup ga kar preseka.”
Prebivalka hiše, v kateri lahko prostore zračijo samo pozno ponoči, pravi, da gre za ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja. Lani je postala članica ekspertne skupine za hrup pri Evropski komisiji. “Ne govorim samo o sebi in svoji družini, ampak o množici ljudi, ki živijo na območju RS in so izpostavljeni prekomernemu hrupu. Če že ne upoštevamo posameznika, katerega kvaliteta življenja je okrnjena, gre dejansko tudi za ekonomski dobiček. Če bi izračunali, koliko nas stane breme bolezni, koliko let je izgubljenih zaradi slabega zdravja in prezgodnjih smrti, bi tudi ekonomska računica pokazala, da se to državi ne splača.”
Konec novembra je Breda Vrhunec v Bruslju predstavila položaj v naši državi. Pravi, da je Slovenija dober primer slabe prakse. “Pri nas želimo rešiti problem hrupa tako, da bomo enostavno zamahnili z roko, zvišali dovoljene vrednosti hrupa in v Sloveniji hrupa ne bo več.” Zgovorno je dejstvo, da ministrstvo za zdravje ni dalo soglasja k uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa, ki jo je lani pripravilo okoljsko ministrstvo. Na inšpektoratu za okolje so ji svetovali, da naj na svoje stroške opravi meritve hrupa in potem poišče svojo pravico na sodišču. Meritve je opravila pred enim letom.
“Presežene nimamo samo dovoljene, temveč tudi kritične vrednosti hrupa.”
Lani je Slovenija med drugim prejela opomin zaradi neupoštevanja evropske direktive na področju hrupa.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Kako nemočen je posameznik proti sistemu, če se ta odloči, da bo teptal njegove pravice, dobro ve Breda Vrhunec. Kot pravi sama, gre za zgodbo Davida proti Goljatu. Vzrok je v hrupu s ceste in železnice ob njeni hiši, zaradi katerega njena družina dobesedno ne more spati. Lani, ko je Slovenija med drugim prejela opomin zaradi neupoštevanja evropske direktive na področju hrupa, je Breda Vrhunec postala članica ekspertne skupine za hrup pri Evropski komisiji. Z njo se je pogovarjal Gorazd Rečnik.
Slovenija je dober primer slabe prakse
“Moja zgodba je zgodba o Davidu in Goljatu, ko se posameznik bori proti mestnim in državnim strukturam, vendar v našem primeru ni gotovo, da bo David zmagal. Napadamo neko trdnjavo, v rokah pa imamo morda lopatico iz otroškega igrišča,” pravi Breda Vrhunec, ki živi v 120 let stari hiši, ob kateri so v sedemdesetih letih zgradili štiripasovnico. V tem času se je hrup močno povečal. Po cesti, ki je od hiše oddaljena 60 centimetrov, se danes povprečno prepelje približno 35.000 vozil dnevno. Mimo hiše gre tudi približno 120 vlakov dnevno.
“Vlaki so težki, hrupni, povzročajo pa tudi tresljaje. Najbolj moteči so morda signalni znaki, kar pa je nenadni, impulzni hrup. Človek se zdrzne, ta hrup ga kar preseka.”
Prebivalka hiše, v kateri lahko prostore zračijo samo pozno ponoči, pravi, da gre za ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja. Lani je postala članica ekspertne skupine za hrup pri Evropski komisiji. “Ne govorim samo o sebi in svoji družini, ampak o množici ljudi, ki živijo na območju RS in so izpostavljeni prekomernemu hrupu. Če že ne upoštevamo posameznika, katerega kvaliteta življenja je okrnjena, gre dejansko tudi za ekonomski dobiček. Če bi izračunali, koliko nas stane breme bolezni, koliko let je izgubljenih zaradi slabega zdravja in prezgodnjih smrti, bi tudi ekonomska računica pokazala, da se to državi ne splača.”
Konec novembra je Breda Vrhunec v Bruslju predstavila položaj v naši državi. Pravi, da je Slovenija dober primer slabe prakse. “Pri nas želimo rešiti problem hrupa tako, da bomo enostavno zamahnili z roko, zvišali dovoljene vrednosti hrupa in v Sloveniji hrupa ne bo več.” Zgovorno je dejstvo, da ministrstvo za zdravje ni dalo soglasja k uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa, ki jo je lani pripravilo okoljsko ministrstvo. Na inšpektoratu za okolje so ji svetovali, da naj na svoje stroške opravi meritve hrupa in potem poišče svojo pravico na sodišču. Meritve je opravila pred enim letom.
“Presežene nimamo samo dovoljene, temveč tudi kritične vrednosti hrupa.”
Lani je Slovenija med drugim prejela opomin zaradi neupoštevanja evropske direktive na področju hrupa.
Jana Vidic ugotavlja, kakšen epilog so doživeli tisti, ki so se pred nasiljem zatekli v varno hišo.
Jana Vidic ugotavlja, kakšen epilog so doživeli tisti, ki so se pred nasiljem zatekli v varno hišo.
Preverjamo, kaj se dogaja v invalidskem podjetju Želva. Ena od invalidk je bila v Želvi kar 9 let na rehabilitaciji. V tem času ni pridobila niti leta delovne dobe. Ima pa zato vodstvo podjetja veliko razlogov za skrivanje. Poslovne nepravilnosti, prirejanje ocen invalidov, bianko odpovedi, kadrovske čistke, večkrat preplačane investicije ... Zemljišče, ki je po oceni GURS-a vredno približno 400€, je invalidsko podjetje Želva od svojega nadzornika kupilo za 80.000€. Kaj še se skriva pod trdnim oklepom Želve?
Svetovalni servis o energetskih izkaznicah. Simona Habič z gostoma Marjano Šijanec Zavrl iz Gradbenega inštituta ZRMK ter Dejanom Papežom, direktorjemZbornice za poslovanje z nepremičninami na Gospodarski zbornici Slovenije
Krajanom Kostanjevice na Krasu je zaradi strelišča, ki si ga je Strelsko društvo “Zdenko Žnidarčič” iz Šempetra pri Gorici pred štirimi leti uredilo v nekdanjem vojaškem vadbenem centru na robu vasi, dokončno prekipelo.
Krajanom Kostanjevice na Krasu je zaradi strelišča, ki si ga je Strelsko društvo “Zdenko Žnidarčič” iz Šempetra pri Gorici pred štirimi leti uredilo v nekdanjem vojaškem vadbenem centru na robu vasi, dokončno prekipelo.
V restavracijah Marche ob slovenskih avtocestah danes stranišča čistijo bolgarski delavci. Do septembra so se za prispevke uporabnikom tam zahvaljevali invalidi. V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste slišali zgodbo invalida, ki je na stranišču na avtocestnem počivališču za podjetje Medvedek moral delati tudi do 16 ur. Na “rehabilitacijo” ga je sprejel Janez Drobnič, nekdanji minister za delo, direktor podjetja Sandi Grubelič mlajši pa vse obtožbe glede izkoriščanja invalidov vali na naročnika.
Gradnja 5 kilometrske kolesarske steze od Brezovice do Vrhnike bo stala 4 milijone evrov. Pričakovali bi, da bo kolesarska steza ustrezala evropskim standardom, a so člani Slovenske kolesarske mreže med ogledom gradbišča ugotovili,da bodoča kolesarska steza niti slučajno ne ustreza sodobnim načrtovalskim smernicam.
Pred dvema tednoma smo objavili zgodbo podjetnika Branka Vodiška, ki je posle s hlodovino in lesom sklepal z mnogimi fizičnimi in pravnimi osebami in celo z eno od slovenskih občin. Kljub drugačnim dogovorom, je pogosto v gozdovih naredil golosek, lastnikom pa za to plačal zelo malo ali še raje nič. Po objavljenem prispevku so se v naše uredništvo vsuli klici poslušalcev iz vse Slovenije, ki imajo z Vodiškom prav tako slabe izkušnje.
Po podatkih Statističnega urada republike Slovenije v tem hipu pod pragom revščine pri nas živi vsaj 55.000 otrok in mladostnikov. Pri projektu Botrstvo pa opozarjajo, da je treba problem urediti sistemsko in čim prej. Nekaj predlogov sistemskih rešitev, ki bi lahko zelo hitro in znatno olajšale stiske družin s socialnega dna, predstavlja Nina Zidar Klemenčič, nosilka projekta Brezplačna pravna pomoč.
Tokrat delimo zgodbo sodobnega “podjetnika”, ki je v Loški dolini ogoljufal kar nekaj kmetov in tudi občino. S svojim gozdarskim podjetjem, prijavljenim v odmaknjeni vasi na območju Velikih Lašč, je podiral in odvažal les, plačal pa nič.
Preverjamo hrup pri delu stečajne upraviteljice, ki je del nepremičnin propadlega celjskega gostinca oddala v najem in se soočila z zahtevo, da stare dolgove poravna nova najemnica. Gre za spoštovanje stečajne zakonodaje ali namerno izsiljevanje?
Sistemi drugih držav prepoznajo precej manj nadarjenih učencev. Smo res tako izredni, ali pa v strahu, da ne bi koga izpustili, skušamo zajeti preveliko populacijo in potem pogosto premalo učinkovito delamo s tistimi, ki imajo zares izredne talente? Zakaj kljub temu nekateri nadarjeni še vedno izpadejo? Je prepoznavanje nadarjenosti odvisno tudi od socialnih razmer, v katerih otrok odrašča? Zakaj se nadarjeni učenci pogosto dolgočasijo pri pouku? Lahko gre delo z nadarjenimi z roko v roki z delom z učenci z učnimi težavami?
Sprašujemo, kakšna so merila in kriteriji, predvsem pa, kateri dokumenti so potrebni, da se postopek vrednotenja in priznavanja uspešno konča.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli opozarjamo na slabosti kurjave z mokrim lesom - ne gre namreč zgolj za onesnaževanje okolja, ampak tudi za resno zdravstveno grožnjo.
Pri servisnih storitvah moramo biti potrošniki zelo previdni, saj nam serviserji kaj hitro zaračunajo dela ali zamenjajo del, za katerega se nismo dogovorili. In če se to zgodi in računa ne želite poravnati, lahko serviser zadrži popravljeno stvar.
Vsako leto konec septembra Ministrstvo za kmetijstvo in okolje objavipravilnik o odvzemu rjavega medveda in volka iz narave. Letos so pritiski lokalnih skupnosti, tudi zaradi bližajočih se lokalnih volitev, precej močni, a se za zdaj usklajeno in predvideno število ne razlikuje kaj dosti od številk prejšnja leta. Govorili bomo o težavah, s katerimi se soočajo prebivalci, ki sobivajo z medvedi in volkovi, ter utemeljitve pristojnih služb in zavodov, ki skrbijo po eni strani za ohranjanje velikih zveri v Sloveniji, po drugi strani pa v imenu varnega sobivanja uravnavajo njihovo populacijo v naravi.
V oddaji "Kje pa vas čevelj žuli?" se sprašujemo, zakaj so moški, ki imajo spolne odnose z drugimi moškimi še vedno absolutno izključeni iz sistema krvodajalstva, kljub dobro razviti tehnologiji za odkrivanje spolno prenosljivih bolezni, predvsem virusa HIV. Je ukrep diskriminatoren ali nujen za zaščito prejemnikov krvi?
Slovenija bo obstoječi analogni komunikacijski sistem na železniškem omrežju nadomestila z globalnim mobilnim radijskim sistemom. Pri tem bo kar 100 milijonov oziroma 85 odstotkov naložbe prispevala Evropska unija. Tako imenovani GSM-R sistem naj bi med drugim povečal varnost in infrastrukturno zmogljivost, manj bo motenj in zamud vlakov, del tovora se bo preusmeril s cest na železnice. Na celotnem 1.200 kilometrov dolgem železniškem omrežju glavnih in regionalnih prog bodo med drugim izvedli optično kabliranje, zgradili 110 repetitorjev in – če preidemo k bistvu problema – približno 250 baznih postaj. Prebivalce v njihovi bližini je strah, da bodo do 30 metrov visoki stolpi negativno vplivali na njihovo zdravje, še posebej jih moti, ker jih pred postavitvijo nihče ni nič vprašal.
V Vrtojbi na Goriškem samevata in propadata večji, malodane dokončani stavbi. V eni naj bi zaživel dom upokojencev, v drugi so predvidena varovana oziroma oskrbovana stanovanja. A obe ostajata prazni, ujeti v goščo podivjane trave, grmičevja, alergene ambrozije in nesoglasij med partnerjema – občino in zasebnim podjetjem, ki sta skupaj zastavila graditev Socialnega centra Vrtojba. Z velikim bančnim posojilom so stavbi sicer zgradili, a se projekt zaradi številnih težav in nesoglasij že štiri leta ne premakne z mrtve točke. Zakaj, preverja Valter Pregelj.
Neveljaven email naslov