Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poročilo razkriva, da je bilo kar 72 gasilcev ekstremno izpostavljenih strupom.
Poročilo o lanskem požaru v Kemisu razkriva, da je bilo kar 72 gasilcev ekstremno izpostavljenih strupom
Temperatura se je dvignila čez tisoč stopinj Celzija, oblak dima je bil izjemno črn, plamen svetel. Proti jutru je legla megla, ki je strupene pline držala pri tleh. Poročilo o opravljenih pregledih gasilcev, udeleženih pri gašenju požara v Kemisu, kaže, da so bili gasilci zelo izpostavljeni nevarnemu koktajlu toksičnih snovi.
Po požaru v Kemisu maja lani je imelo ob ali takoj po samem požaru zdravstvene težave 46 odstotkov gasilcev. Največ težav je bilo vezano na dihalni sistem, torej pljuča, sluznico oči, nosu in ust ter na zgornji del dihalnega trakta, težko dihanje in spremembe na koži. Kot opozarja predstojnica inštituta za medicino dela dr. Metoda Dodič Fikfak, se ob akutnih posledicah lahko čez 10, 15 ali več let pokažejo tudi pozne posledice.
Še posebej pri gasilcih, ki gasijo požare, v katerih gorijo kemikalije, se pogosteje pojavljajo različne vrste raka, zato je bila ključna določitev stopnje izpostavljenosti koktajlu rakotvornosti. 40 odstotkov od 283 pregledanih gasilcev je bilo srednje izpostavljenih, kar 72 jih je bilo izpostavljeno zelo in ekstremno.
“Ta požar je lahko – in upam, da bo – tudi priložnost, da se iz tega kaj naučimo.”
Večino pregledov so na kliničnem inštitutu opravili od 4 do 8 tednov po požaru. Zaradi časovnega zamika ni bilo smiselno iskati ostankov rakotvornih organskih topil, kot je benzen, ki povzroča levkemijo. “Vse študije kažejo, da se te snovi dajo identificirati v krvi najpozneje tri ure po požaru. Zato pravim, da je ta požar lahko – in upam, da bo – tudi priložnost, da se iz tega kaj naučimo. Ne toliko zdravstveni delavci kot predvsem organizatorji. Šest tednov po samem požaru so te snovi bile že metabolizirane in šle iz telesa. To ne pomeni, da niso pustile posledic.”
Vzorce krvi so globoko zamrznjene shranili za morebitno poznejšo analizo.
Veliko gasilcev je imelo uničene obleke, zaradi česar je bila absorpcija toksičnih snovi skozi kožo bistveno večja.“Pri 72 gasilcih je gošča šla skozi obleko. Domnevamo, da je bila absorpcija skozi kožo pomembna, ker je bila v okolici visoka temperatura. Pri visoki temperaturi se nam žile razširijo in je bila kožna pot za absorpcijo teh snovi popolnoma odprta.”
“Pri 72 gasilcih je gošča šla skozi obleko.”
Gošča, ki je bila po tleh, je odtekala v Tojnico. Šlo je za koktajl rakotvornih snovi. Naslednji dan so v njej izmerili presežene največje dovoljene koncentracije za atrazin (175-krat), nikelj in kobalt, lahkohlapne aromatske ogljikovodike, policiklične aromatske ogljikovodike in druga organska topila, kot sta formaldehid in fenol.
“Tisto, kar sem videla v medijih, kako so bili oblečeni ti ljudje, ki so delali v Tojnici, je bilo vsaj v začetku neprimerno. Mislim, da nihče ni razmišljal o tem, da lahko pride snov v telo skozi kožo.”
163 gasilcev ni uporabljalo dihalnih aparatov, namesto tega so na primer uporabljali kirurške maske, kar pa ni učinkovito. “Gasilci so nosili dihalni aparat samo za gašenje. Nekateri so potem, ko so presodili, da veter piha proč od njih, aparat izključili. Drugi dan se je zjutraj spustila megla in zaprla prostor pogorišču, ki je tlelo. Takrat tako rekoč nihče ni nosil individualnega dihalnega aparata, ampak kirurško masko.”
Požar v Kemisu so gasili razmeroma mladi gasilci, v povprečju stari od 20 do 29 let. Bilo je tudi kar nekaj dijakov in študentov. Določeni so gasili z mentorjem. “Nekateri gasilci so nam rekli, da sta bila obseg in vsebina požara taka, da bi moral biti rezerviran za profesionalne gasilce.”
Metoda Dodič Fikfak pravi, da bodo strokovnjaki morali presoditi, kako naj bi se v prihodnje gasilo take požare. “Na podlagi pogovorov s posamezniki bi marsikje lahko šlo brez take izpostavljenosti, kot je dejansko bila. Zares zahteva profesionalnega gasilca, ali bo stopil v goščo ali ne, kdaj se bo odmaknil ob eksplozijah sodov itn. To dejansko zahteva profesionalno presojo.”
Več kot četrtina pregledanih gasilcev je kadilcev, prav toliko jih je debelih, 90 odstotkov jih vsaj občasno uživa alkohol. Metoda Dodič Fikfak zagotavlja, da ne gre za individualizacijo odgovornosti.
“Če človeka s previsoko telesno težo, ki ni dovolj treniran in je še kadilec, zaradi česar ima verjetno posledice, spraviš v požar, kjer je v središču nad tisoč stopinj Celzija, in na obrazu še dihalni aparat, je obremenjenost njegovega srčno-žilnega sistema ogromna. Pri tako obremenjenem človeku je verjetnost, da ga zadene kap, ogromna.”
“Gasilec, ki gasi tak požar, nikakor ne bi smel biti debel, ker ga lahko pokoplje ogenj.”
Predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela meni, da gasilci, ki pri gašenju takih požarov doživljajo ekstremen napor in so izpostavljeni kemikalijam, ne bi smeli biti debeli in ne bi smeli biti kadilci. “Tudi prostovoljna društva bi morala imeti vpliv na to, da ti mladi ljudje zmanjšajo svojo dozo kadilstva in da se jih izobrazi tako, da se zaščitijo. Gasilec mora biti zdrav, predvsem pa se mora znati izjemno zaščititi. Da ne bo prezgodaj umrl.”
Učinki požarov se akumulirajo, gasilci pa bi se morali zavarovati tudi pri poklicih, ki jih opravljajo. “Če so bili relativno slabo zavarovani v Kemisu in če so nezavarovani tudi pri svojem poklicu mehanika ali mizarja, potem se bodo učinki tistega, čemur so bili izpostavljeni v Kemisu, z učinki z delovnega mesta ali gašenj seštevali ali množili.”
Metoda Dodič Fikfak, ki je tudi sodna izvedenka, poudarja, da je v enem primeru šlo za neposredno akutno zastrupitev, v treh pa je bila velika verjetnost, da je bil vpliv neposreden. Pri drugih gasilcih ni zelo konkretnih zdravstvenih posledic, o katerih bi lahko s skoraj 100-odstotno verjetnostjo trdili, da so posledice požara.
“Stvar sodišča je, kako bo razumelo verjetnost.”
“Govorimo in bomo govorili o verjetnostih. Stvar sodišča je, kako bo razumelo verjetnost. To je odgovor glede direktnih tožb. O drugih možnih tožbah, ki jih kot človek, ki se ukvarja z okoljem, lahko vidim, pa prepuščam ljudem samim.”
Klinični inštitut za medicino dela se zavzema za to, da bi bili prostovoljni gasilci obravnavani enako kot profesionalni. “Imeti bi morali zdravnika, ki jih ne bi spremljal samo na vsake tri leta, ampak ob požarih in neposredno po njih. Človeka bi morali spremljati vse od njegove vključitve v gasilsko dejavnost do njegove smrti.”
Kot poudarja predstojnica inštituta, bo bistveno spremljanje ljudi v naslednjih letih. “Res polagamo na srce, da se vsaj 72 gasilcev, ki so bili hudo izpostavljeni, spremlja naprej.”
“Človeka bi morali spremljati vse od njegove vključitve v gasilsko dejavnost do njegove smrti.”
Vrhnika je ekološko obremenjena s preteklo industrijo. “Moje vprašanje za državo je, s kakšno pravico – in ne samo za Vrhniko, ampak tudi za druga okolja, kot so Soška dolina, Mežica itn. – ekološko obremenjeno okolje iz preteklosti, ki ni sanirano, obremenimo z novo potencialno obremenjujočo industrijo. In na Vrhniki je potencialno obremenjujoče industrije ogromno.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Poročilo razkriva, da je bilo kar 72 gasilcev ekstremno izpostavljenih strupom.
Poročilo o lanskem požaru v Kemisu razkriva, da je bilo kar 72 gasilcev ekstremno izpostavljenih strupom
Temperatura se je dvignila čez tisoč stopinj Celzija, oblak dima je bil izjemno črn, plamen svetel. Proti jutru je legla megla, ki je strupene pline držala pri tleh. Poročilo o opravljenih pregledih gasilcev, udeleženih pri gašenju požara v Kemisu, kaže, da so bili gasilci zelo izpostavljeni nevarnemu koktajlu toksičnih snovi.
Po požaru v Kemisu maja lani je imelo ob ali takoj po samem požaru zdravstvene težave 46 odstotkov gasilcev. Največ težav je bilo vezano na dihalni sistem, torej pljuča, sluznico oči, nosu in ust ter na zgornji del dihalnega trakta, težko dihanje in spremembe na koži. Kot opozarja predstojnica inštituta za medicino dela dr. Metoda Dodič Fikfak, se ob akutnih posledicah lahko čez 10, 15 ali več let pokažejo tudi pozne posledice.
Še posebej pri gasilcih, ki gasijo požare, v katerih gorijo kemikalije, se pogosteje pojavljajo različne vrste raka, zato je bila ključna določitev stopnje izpostavljenosti koktajlu rakotvornosti. 40 odstotkov od 283 pregledanih gasilcev je bilo srednje izpostavljenih, kar 72 jih je bilo izpostavljeno zelo in ekstremno.
“Ta požar je lahko – in upam, da bo – tudi priložnost, da se iz tega kaj naučimo.”
Večino pregledov so na kliničnem inštitutu opravili od 4 do 8 tednov po požaru. Zaradi časovnega zamika ni bilo smiselno iskati ostankov rakotvornih organskih topil, kot je benzen, ki povzroča levkemijo. “Vse študije kažejo, da se te snovi dajo identificirati v krvi najpozneje tri ure po požaru. Zato pravim, da je ta požar lahko – in upam, da bo – tudi priložnost, da se iz tega kaj naučimo. Ne toliko zdravstveni delavci kot predvsem organizatorji. Šest tednov po samem požaru so te snovi bile že metabolizirane in šle iz telesa. To ne pomeni, da niso pustile posledic.”
Vzorce krvi so globoko zamrznjene shranili za morebitno poznejšo analizo.
Veliko gasilcev je imelo uničene obleke, zaradi česar je bila absorpcija toksičnih snovi skozi kožo bistveno večja.“Pri 72 gasilcih je gošča šla skozi obleko. Domnevamo, da je bila absorpcija skozi kožo pomembna, ker je bila v okolici visoka temperatura. Pri visoki temperaturi se nam žile razširijo in je bila kožna pot za absorpcijo teh snovi popolnoma odprta.”
“Pri 72 gasilcih je gošča šla skozi obleko.”
Gošča, ki je bila po tleh, je odtekala v Tojnico. Šlo je za koktajl rakotvornih snovi. Naslednji dan so v njej izmerili presežene največje dovoljene koncentracije za atrazin (175-krat), nikelj in kobalt, lahkohlapne aromatske ogljikovodike, policiklične aromatske ogljikovodike in druga organska topila, kot sta formaldehid in fenol.
“Tisto, kar sem videla v medijih, kako so bili oblečeni ti ljudje, ki so delali v Tojnici, je bilo vsaj v začetku neprimerno. Mislim, da nihče ni razmišljal o tem, da lahko pride snov v telo skozi kožo.”
163 gasilcev ni uporabljalo dihalnih aparatov, namesto tega so na primer uporabljali kirurške maske, kar pa ni učinkovito. “Gasilci so nosili dihalni aparat samo za gašenje. Nekateri so potem, ko so presodili, da veter piha proč od njih, aparat izključili. Drugi dan se je zjutraj spustila megla in zaprla prostor pogorišču, ki je tlelo. Takrat tako rekoč nihče ni nosil individualnega dihalnega aparata, ampak kirurško masko.”
Požar v Kemisu so gasili razmeroma mladi gasilci, v povprečju stari od 20 do 29 let. Bilo je tudi kar nekaj dijakov in študentov. Določeni so gasili z mentorjem. “Nekateri gasilci so nam rekli, da sta bila obseg in vsebina požara taka, da bi moral biti rezerviran za profesionalne gasilce.”
Metoda Dodič Fikfak pravi, da bodo strokovnjaki morali presoditi, kako naj bi se v prihodnje gasilo take požare. “Na podlagi pogovorov s posamezniki bi marsikje lahko šlo brez take izpostavljenosti, kot je dejansko bila. Zares zahteva profesionalnega gasilca, ali bo stopil v goščo ali ne, kdaj se bo odmaknil ob eksplozijah sodov itn. To dejansko zahteva profesionalno presojo.”
Več kot četrtina pregledanih gasilcev je kadilcev, prav toliko jih je debelih, 90 odstotkov jih vsaj občasno uživa alkohol. Metoda Dodič Fikfak zagotavlja, da ne gre za individualizacijo odgovornosti.
“Če človeka s previsoko telesno težo, ki ni dovolj treniran in je še kadilec, zaradi česar ima verjetno posledice, spraviš v požar, kjer je v središču nad tisoč stopinj Celzija, in na obrazu še dihalni aparat, je obremenjenost njegovega srčno-žilnega sistema ogromna. Pri tako obremenjenem človeku je verjetnost, da ga zadene kap, ogromna.”
“Gasilec, ki gasi tak požar, nikakor ne bi smel biti debel, ker ga lahko pokoplje ogenj.”
Predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela meni, da gasilci, ki pri gašenju takih požarov doživljajo ekstremen napor in so izpostavljeni kemikalijam, ne bi smeli biti debeli in ne bi smeli biti kadilci. “Tudi prostovoljna društva bi morala imeti vpliv na to, da ti mladi ljudje zmanjšajo svojo dozo kadilstva in da se jih izobrazi tako, da se zaščitijo. Gasilec mora biti zdrav, predvsem pa se mora znati izjemno zaščititi. Da ne bo prezgodaj umrl.”
Učinki požarov se akumulirajo, gasilci pa bi se morali zavarovati tudi pri poklicih, ki jih opravljajo. “Če so bili relativno slabo zavarovani v Kemisu in če so nezavarovani tudi pri svojem poklicu mehanika ali mizarja, potem se bodo učinki tistega, čemur so bili izpostavljeni v Kemisu, z učinki z delovnega mesta ali gašenj seštevali ali množili.”
Metoda Dodič Fikfak, ki je tudi sodna izvedenka, poudarja, da je v enem primeru šlo za neposredno akutno zastrupitev, v treh pa je bila velika verjetnost, da je bil vpliv neposreden. Pri drugih gasilcih ni zelo konkretnih zdravstvenih posledic, o katerih bi lahko s skoraj 100-odstotno verjetnostjo trdili, da so posledice požara.
“Stvar sodišča je, kako bo razumelo verjetnost.”
“Govorimo in bomo govorili o verjetnostih. Stvar sodišča je, kako bo razumelo verjetnost. To je odgovor glede direktnih tožb. O drugih možnih tožbah, ki jih kot človek, ki se ukvarja z okoljem, lahko vidim, pa prepuščam ljudem samim.”
Klinični inštitut za medicino dela se zavzema za to, da bi bili prostovoljni gasilci obravnavani enako kot profesionalni. “Imeti bi morali zdravnika, ki jih ne bi spremljal samo na vsake tri leta, ampak ob požarih in neposredno po njih. Človeka bi morali spremljati vse od njegove vključitve v gasilsko dejavnost do njegove smrti.”
Kot poudarja predstojnica inštituta, bo bistveno spremljanje ljudi v naslednjih letih. “Res polagamo na srce, da se vsaj 72 gasilcev, ki so bili hudo izpostavljeni, spremlja naprej.”
“Človeka bi morali spremljati vse od njegove vključitve v gasilsko dejavnost do njegove smrti.”
Vrhnika je ekološko obremenjena s preteklo industrijo. “Moje vprašanje za državo je, s kakšno pravico – in ne samo za Vrhniko, ampak tudi za druga okolja, kot so Soška dolina, Mežica itn. – ekološko obremenjeno okolje iz preteklosti, ki ni sanirano, obremenimo z novo potencialno obremenjujočo industrijo. In na Vrhniki je potencialno obremenjujoče industrije ogromno.”
"Novinarstvo je v krizi" je besedna zveza, ki je praktično navzoča ves čas. Zato si bomo zastavili dve temeljni vprašanji novinarstva: Kaj se dogaja? In kaj to pomeni? Predvsem pa: kako to, kar se dogaja, vpliva na razvoj družbe. Kam nas torej kot družbo lahko pripelje nova predlagana zakonodaja v Sloveniji? Sogovornika: Sonja Merljak Zdovc, odgovorna urednica spletnega časopisa Časoris, in izr. prof. Peter Sekloča, Fakulteta za humanistične vede Univerze na Primorskem Foto: Bobo
Kaj govori skrb vzbujajoče dejstvo, da je kar 200 priporočil varuha človekovih pravic iz preteklih let še vedno neuresničenih? Pogovor z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina. Foto: Bobo
Znamenito primorsko mestece Kobarid je predvsem med turistično sezono prometno zelo obremenjeno. Premikanje po gručastem mestnem jedru, kjer so nekoč švigale zgolj vespe in fički, je danes skoraj nemogoče, tako zaradi velikosti vozil kot gostega prometa. O prometnih zagatah in predvidenih rešitvah se je Damjan Zorc med drugimi pogovarjal tudi z županom Markom Matajurcem.
Novi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi je nastopil svoj mandat v dneh, ko je Slovenijo zajel prvi val epidemije covida 19. Poznavalci opozarjajo, da kriza, v kateri smo se znašli, prinaša tudi več priložnosti za korupcijo in goljufije. Kako deluje KPK v tej nenormalni normalnosti, o težavah funkcionark in funkcionarjev z navzkrižji interesov, viziji novega predsednika in tudi o čevljih njegovega predhodnika.
Kako bo delovala mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom in kakšne podatke o uporabnikih bo zbirala? Uporaba aplikacije odpira tudi vprašanja o morebitnih kršitvah pravic in o tem, kako bo vplivala na stigmatizacijo. Pogovarjali smo se z Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Spremembe Zakona o RTV Slovenija bi imele velike posledice za delovanje javnega zavoda in slovensko družbo, prav tako bi medijsko krajino močno spremenila Zakon o medijih in Zakon o Slovenski tiskovni agenciji. Zakaj vladni predlogi medijske reforme ne ponujajo dobrih rešitev, zakaj so neodvisni mediji zaradi pritiskov politike vedno bolj pomembni in kakšen status imajo javni servisi v zrelih demokracijah. Napovedane spremembe postavljamo v kontekst tako slovenske kot širše družbe in politike.
Gost oddaje bo novinar in publicist Boštjan Videmšek, ki je pred dnevi izdal novo knjigo z naslovom Plan B. V njej je skupaj s fotografom Matjažem Krivicem strnil tri leta novinarskega raziskovanja in spremljanja pionirjev boja s podnebno krizo - od Tilosa, popolnoma samooskrbnega otoka v Sredozemlju, škotskih Orkeyjskih otokov, ki izkoriščajo energijo morja, perspektivnih evropskih praks pri zajemanju ogljikovega dioksida iz ozračja, Islandije, ki se spreobrača v geotermalno silo, in številnih drugih. Spopadanje s podnebno krizo je po njegovem zelo težka naloga. Če ji ne bomo kos, lahko postane naša zadnja.
Glavna prtljaga sodobnega migranta ni kovček, ampak pametni telefon. foto: Srdjan Živulović/Bobo
Rudnik živega srebra Idrija je bil 500 let vir zaslužka in gonilo razvoja Idrije. Proizvodnja je bila dokončno ustavljena leta 1995, rudnik kot podjetje pa je bilo likvidirano leta 2017. A zgodba o minulem gospodarskem uspehu in zdajšnji UNESCO tehniški dediščini ima tudi temo plat - škodljive učinke živega srebra na okolje in zdravje ljudi. A bolj kot živo srebro bi moral Idrijčane skrbeti radon.
Vadišče Poček je občutljivo kraško območje brez samočistilnih sposobnosti, večina voda s poligona, ki s seboj nosi zdravju škodljiva onesnažila, pa se steka naravnost proti vodnemu zajetju Malni. Krasoslovci enakovrednega vodnega vira ne morejo najti, zato so občani še toliko bolj zaskrbljeni. Svojo voljo po zaprtju so med drugim izrazili na referendumu pred 20 leti, 17.000 ljudi pa se je pod peticijo »Za Pivško kotlino brez streljanja« podpisalo leta 2011, ko je država začela pripravljati Državni prostorski načrt, ki bi na območju, le streljaj oddaljenem od prvih naselij, zakoličil 12.500 hektarov veliko vadišče. Akt so sprejeli, vendar ga je Ustavno sodišče pred dobrima dvema letoma razveljavilo, saj pripravljalcem ni uspelo dokazati, da vojaška dejavnost na Počku ne škoduje zajetju. Postojnčani bitko za vodo – pravica do nje je vpisana celo v ustavo, bijejo še danes.
Mednarodna raziskava, izvedena v 117 državah, Odkriti proračun 2019 ocenjuje vidike preglednosti proračuna, sodelovanja javnosti in nadzora nad proračunom. Slovenija je pri sodelovanju javnosti pri odločanju o javnih financah zbrala 11 od 100 možnih točk. Svetovno povprečje je 14, povprečje držav OECD pa 27. Več o pomenu sodelovanja javnosti pri oblikovanju proračuna z raziskovalko Ajdo Pistotnik in predsednikom Računskega sodišča Tomažem Veselom.
Vito Flaker poudarja, da skupnostna oskrba zagotavlja večjo varnost v primeru epidemij, in izpostavlja, da se nobena dosedanja vlada, vključno s sedanjo, nikoli ni zares lotila dezinstitucionalizacije in uvajanja dolgotrajne oskrbe, ki bi lahko v pomembnem deležu na kvaliteten način nadomestila institucionalno varstvo. Ljudje so doma bolj suvereni kot v institucijah.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V Gorenju so napovedali odpuščanja. Kaj pravijo delavci, sindikalisti, na zavodu za zaposlovanje, v mestu?
Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. V začetku meseca je Urad vlade za komuniciranje nevladnim organizacijam, ki so bile izbrane na razpisu UKOM 2020, v podpis poslal aneks, s katerim bi zaradi epidemije prostovoljno odstopili od pogodbe. Dopise o preusmeritvi programov za boj proti COVID-19 je razvojnim nevladnim organizacijam pošiljalo ministrstvo za zunanje zadeve. Nevladne organizacije te poteze prepoznavajo kot signal, ki jih spominja na dogajanje na Madžarskem.
V oddaji iz serije Okolje ne pozablja smo potegnili črto pod prve štiri oddaje, torej onesnaženost Celja, Bele krajine, Mežice in Anhovega. Da ne bi pozabili. Izpostavili smo tudi, da to še zdaleč niso edina problematična območja, ki vplivajo na zdravje ljudi, pa tudi, da Slovenija še vedno nima niti evidence teh območij.
Po proizvodnji azbesta danes v Anhovem sosežigajo odpadke. Prelomljene obljube, dvom o meritvah, smrad, predvsem pa težke bolezni se že kažejo tudi v izseljevanju mladih.
V tokratni oddaji iz serije Okolje ne pozablja opozorjamo na onesnaženost s svincem v Mežiški dolini. Svinec med drugim vpliva na živčni sistem in niža inteligenčni kvocient. Onesnaževanje s svincem se še kar nadaljuje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V oddaji iz serije Okolje ne pozablja tokrat o problemu PCB-ja v Beli krajini. Dušan Plut, ki je v osemdesetih razkril izjemno presežene vrednosti enega najbolj škodljivih organskih onesnaževal v reki Krupi, je prepričan, bi temu problemu morali namenjati bistveno večjo pozornost. PCB se razgrajuje zelo počasi, vendar se s tem problemom v Beli krajini danes sistematično ne ukvarja nihče. Gre za nekakšen tabu.
Neveljaven email naslov