Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poročilo razkriva, da je bilo kar 72 gasilcev ekstremno izpostavljenih strupom.
Poročilo o lanskem požaru v Kemisu razkriva, da je bilo kar 72 gasilcev ekstremno izpostavljenih strupom
Temperatura se je dvignila čez tisoč stopinj Celzija, oblak dima je bil izjemno črn, plamen svetel. Proti jutru je legla megla, ki je strupene pline držala pri tleh. Poročilo o opravljenih pregledih gasilcev, udeleženih pri gašenju požara v Kemisu, kaže, da so bili gasilci zelo izpostavljeni nevarnemu koktajlu toksičnih snovi.
Po požaru v Kemisu maja lani je imelo ob ali takoj po samem požaru zdravstvene težave 46 odstotkov gasilcev. Največ težav je bilo vezano na dihalni sistem, torej pljuča, sluznico oči, nosu in ust ter na zgornji del dihalnega trakta, težko dihanje in spremembe na koži. Kot opozarja predstojnica inštituta za medicino dela dr. Metoda Dodič Fikfak, se ob akutnih posledicah lahko čez 10, 15 ali več let pokažejo tudi pozne posledice.
Še posebej pri gasilcih, ki gasijo požare, v katerih gorijo kemikalije, se pogosteje pojavljajo različne vrste raka, zato je bila ključna določitev stopnje izpostavljenosti koktajlu rakotvornosti. 40 odstotkov od 283 pregledanih gasilcev je bilo srednje izpostavljenih, kar 72 jih je bilo izpostavljeno zelo in ekstremno.
“Ta požar je lahko – in upam, da bo – tudi priložnost, da se iz tega kaj naučimo.”
Večino pregledov so na kliničnem inštitutu opravili od 4 do 8 tednov po požaru. Zaradi časovnega zamika ni bilo smiselno iskati ostankov rakotvornih organskih topil, kot je benzen, ki povzroča levkemijo. “Vse študije kažejo, da se te snovi dajo identificirati v krvi najpozneje tri ure po požaru. Zato pravim, da je ta požar lahko – in upam, da bo – tudi priložnost, da se iz tega kaj naučimo. Ne toliko zdravstveni delavci kot predvsem organizatorji. Šest tednov po samem požaru so te snovi bile že metabolizirane in šle iz telesa. To ne pomeni, da niso pustile posledic.”
Vzorce krvi so globoko zamrznjene shranili za morebitno poznejšo analizo.
Veliko gasilcev je imelo uničene obleke, zaradi česar je bila absorpcija toksičnih snovi skozi kožo bistveno večja.“Pri 72 gasilcih je gošča šla skozi obleko. Domnevamo, da je bila absorpcija skozi kožo pomembna, ker je bila v okolici visoka temperatura. Pri visoki temperaturi se nam žile razširijo in je bila kožna pot za absorpcijo teh snovi popolnoma odprta.”
“Pri 72 gasilcih je gošča šla skozi obleko.”
Gošča, ki je bila po tleh, je odtekala v Tojnico. Šlo je za koktajl rakotvornih snovi. Naslednji dan so v njej izmerili presežene največje dovoljene koncentracije za atrazin (175-krat), nikelj in kobalt, lahkohlapne aromatske ogljikovodike, policiklične aromatske ogljikovodike in druga organska topila, kot sta formaldehid in fenol.
“Tisto, kar sem videla v medijih, kako so bili oblečeni ti ljudje, ki so delali v Tojnici, je bilo vsaj v začetku neprimerno. Mislim, da nihče ni razmišljal o tem, da lahko pride snov v telo skozi kožo.”
163 gasilcev ni uporabljalo dihalnih aparatov, namesto tega so na primer uporabljali kirurške maske, kar pa ni učinkovito. “Gasilci so nosili dihalni aparat samo za gašenje. Nekateri so potem, ko so presodili, da veter piha proč od njih, aparat izključili. Drugi dan se je zjutraj spustila megla in zaprla prostor pogorišču, ki je tlelo. Takrat tako rekoč nihče ni nosil individualnega dihalnega aparata, ampak kirurško masko.”
Požar v Kemisu so gasili razmeroma mladi gasilci, v povprečju stari od 20 do 29 let. Bilo je tudi kar nekaj dijakov in študentov. Določeni so gasili z mentorjem. “Nekateri gasilci so nam rekli, da sta bila obseg in vsebina požara taka, da bi moral biti rezerviran za profesionalne gasilce.”
Metoda Dodič Fikfak pravi, da bodo strokovnjaki morali presoditi, kako naj bi se v prihodnje gasilo take požare. “Na podlagi pogovorov s posamezniki bi marsikje lahko šlo brez take izpostavljenosti, kot je dejansko bila. Zares zahteva profesionalnega gasilca, ali bo stopil v goščo ali ne, kdaj se bo odmaknil ob eksplozijah sodov itn. To dejansko zahteva profesionalno presojo.”
Več kot četrtina pregledanih gasilcev je kadilcev, prav toliko jih je debelih, 90 odstotkov jih vsaj občasno uživa alkohol. Metoda Dodič Fikfak zagotavlja, da ne gre za individualizacijo odgovornosti.
“Če človeka s previsoko telesno težo, ki ni dovolj treniran in je še kadilec, zaradi česar ima verjetno posledice, spraviš v požar, kjer je v središču nad tisoč stopinj Celzija, in na obrazu še dihalni aparat, je obremenjenost njegovega srčno-žilnega sistema ogromna. Pri tako obremenjenem človeku je verjetnost, da ga zadene kap, ogromna.”
“Gasilec, ki gasi tak požar, nikakor ne bi smel biti debel, ker ga lahko pokoplje ogenj.”
Predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela meni, da gasilci, ki pri gašenju takih požarov doživljajo ekstremen napor in so izpostavljeni kemikalijam, ne bi smeli biti debeli in ne bi smeli biti kadilci. “Tudi prostovoljna društva bi morala imeti vpliv na to, da ti mladi ljudje zmanjšajo svojo dozo kadilstva in da se jih izobrazi tako, da se zaščitijo. Gasilec mora biti zdrav, predvsem pa se mora znati izjemno zaščititi. Da ne bo prezgodaj umrl.”
Učinki požarov se akumulirajo, gasilci pa bi se morali zavarovati tudi pri poklicih, ki jih opravljajo. “Če so bili relativno slabo zavarovani v Kemisu in če so nezavarovani tudi pri svojem poklicu mehanika ali mizarja, potem se bodo učinki tistega, čemur so bili izpostavljeni v Kemisu, z učinki z delovnega mesta ali gašenj seštevali ali množili.”
Metoda Dodič Fikfak, ki je tudi sodna izvedenka, poudarja, da je v enem primeru šlo za neposredno akutno zastrupitev, v treh pa je bila velika verjetnost, da je bil vpliv neposreden. Pri drugih gasilcih ni zelo konkretnih zdravstvenih posledic, o katerih bi lahko s skoraj 100-odstotno verjetnostjo trdili, da so posledice požara.
“Stvar sodišča je, kako bo razumelo verjetnost.”
“Govorimo in bomo govorili o verjetnostih. Stvar sodišča je, kako bo razumelo verjetnost. To je odgovor glede direktnih tožb. O drugih možnih tožbah, ki jih kot človek, ki se ukvarja z okoljem, lahko vidim, pa prepuščam ljudem samim.”
Klinični inštitut za medicino dela se zavzema za to, da bi bili prostovoljni gasilci obravnavani enako kot profesionalni. “Imeti bi morali zdravnika, ki jih ne bi spremljal samo na vsake tri leta, ampak ob požarih in neposredno po njih. Človeka bi morali spremljati vse od njegove vključitve v gasilsko dejavnost do njegove smrti.”
Kot poudarja predstojnica inštituta, bo bistveno spremljanje ljudi v naslednjih letih. “Res polagamo na srce, da se vsaj 72 gasilcev, ki so bili hudo izpostavljeni, spremlja naprej.”
“Človeka bi morali spremljati vse od njegove vključitve v gasilsko dejavnost do njegove smrti.”
Vrhnika je ekološko obremenjena s preteklo industrijo. “Moje vprašanje za državo je, s kakšno pravico – in ne samo za Vrhniko, ampak tudi za druga okolja, kot so Soška dolina, Mežica itn. – ekološko obremenjeno okolje iz preteklosti, ki ni sanirano, obremenimo z novo potencialno obremenjujočo industrijo. In na Vrhniki je potencialno obremenjujoče industrije ogromno.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Poročilo razkriva, da je bilo kar 72 gasilcev ekstremno izpostavljenih strupom.
Poročilo o lanskem požaru v Kemisu razkriva, da je bilo kar 72 gasilcev ekstremno izpostavljenih strupom
Temperatura se je dvignila čez tisoč stopinj Celzija, oblak dima je bil izjemno črn, plamen svetel. Proti jutru je legla megla, ki je strupene pline držala pri tleh. Poročilo o opravljenih pregledih gasilcev, udeleženih pri gašenju požara v Kemisu, kaže, da so bili gasilci zelo izpostavljeni nevarnemu koktajlu toksičnih snovi.
Po požaru v Kemisu maja lani je imelo ob ali takoj po samem požaru zdravstvene težave 46 odstotkov gasilcev. Največ težav je bilo vezano na dihalni sistem, torej pljuča, sluznico oči, nosu in ust ter na zgornji del dihalnega trakta, težko dihanje in spremembe na koži. Kot opozarja predstojnica inštituta za medicino dela dr. Metoda Dodič Fikfak, se ob akutnih posledicah lahko čez 10, 15 ali več let pokažejo tudi pozne posledice.
Še posebej pri gasilcih, ki gasijo požare, v katerih gorijo kemikalije, se pogosteje pojavljajo različne vrste raka, zato je bila ključna določitev stopnje izpostavljenosti koktajlu rakotvornosti. 40 odstotkov od 283 pregledanih gasilcev je bilo srednje izpostavljenih, kar 72 jih je bilo izpostavljeno zelo in ekstremno.
“Ta požar je lahko – in upam, da bo – tudi priložnost, da se iz tega kaj naučimo.”
Večino pregledov so na kliničnem inštitutu opravili od 4 do 8 tednov po požaru. Zaradi časovnega zamika ni bilo smiselno iskati ostankov rakotvornih organskih topil, kot je benzen, ki povzroča levkemijo. “Vse študije kažejo, da se te snovi dajo identificirati v krvi najpozneje tri ure po požaru. Zato pravim, da je ta požar lahko – in upam, da bo – tudi priložnost, da se iz tega kaj naučimo. Ne toliko zdravstveni delavci kot predvsem organizatorji. Šest tednov po samem požaru so te snovi bile že metabolizirane in šle iz telesa. To ne pomeni, da niso pustile posledic.”
Vzorce krvi so globoko zamrznjene shranili za morebitno poznejšo analizo.
Veliko gasilcev je imelo uničene obleke, zaradi česar je bila absorpcija toksičnih snovi skozi kožo bistveno večja.“Pri 72 gasilcih je gošča šla skozi obleko. Domnevamo, da je bila absorpcija skozi kožo pomembna, ker je bila v okolici visoka temperatura. Pri visoki temperaturi se nam žile razširijo in je bila kožna pot za absorpcijo teh snovi popolnoma odprta.”
“Pri 72 gasilcih je gošča šla skozi obleko.”
Gošča, ki je bila po tleh, je odtekala v Tojnico. Šlo je za koktajl rakotvornih snovi. Naslednji dan so v njej izmerili presežene največje dovoljene koncentracije za atrazin (175-krat), nikelj in kobalt, lahkohlapne aromatske ogljikovodike, policiklične aromatske ogljikovodike in druga organska topila, kot sta formaldehid in fenol.
“Tisto, kar sem videla v medijih, kako so bili oblečeni ti ljudje, ki so delali v Tojnici, je bilo vsaj v začetku neprimerno. Mislim, da nihče ni razmišljal o tem, da lahko pride snov v telo skozi kožo.”
163 gasilcev ni uporabljalo dihalnih aparatov, namesto tega so na primer uporabljali kirurške maske, kar pa ni učinkovito. “Gasilci so nosili dihalni aparat samo za gašenje. Nekateri so potem, ko so presodili, da veter piha proč od njih, aparat izključili. Drugi dan se je zjutraj spustila megla in zaprla prostor pogorišču, ki je tlelo. Takrat tako rekoč nihče ni nosil individualnega dihalnega aparata, ampak kirurško masko.”
Požar v Kemisu so gasili razmeroma mladi gasilci, v povprečju stari od 20 do 29 let. Bilo je tudi kar nekaj dijakov in študentov. Določeni so gasili z mentorjem. “Nekateri gasilci so nam rekli, da sta bila obseg in vsebina požara taka, da bi moral biti rezerviran za profesionalne gasilce.”
Metoda Dodič Fikfak pravi, da bodo strokovnjaki morali presoditi, kako naj bi se v prihodnje gasilo take požare. “Na podlagi pogovorov s posamezniki bi marsikje lahko šlo brez take izpostavljenosti, kot je dejansko bila. Zares zahteva profesionalnega gasilca, ali bo stopil v goščo ali ne, kdaj se bo odmaknil ob eksplozijah sodov itn. To dejansko zahteva profesionalno presojo.”
Več kot četrtina pregledanih gasilcev je kadilcev, prav toliko jih je debelih, 90 odstotkov jih vsaj občasno uživa alkohol. Metoda Dodič Fikfak zagotavlja, da ne gre za individualizacijo odgovornosti.
“Če človeka s previsoko telesno težo, ki ni dovolj treniran in je še kadilec, zaradi česar ima verjetno posledice, spraviš v požar, kjer je v središču nad tisoč stopinj Celzija, in na obrazu še dihalni aparat, je obremenjenost njegovega srčno-žilnega sistema ogromna. Pri tako obremenjenem človeku je verjetnost, da ga zadene kap, ogromna.”
“Gasilec, ki gasi tak požar, nikakor ne bi smel biti debel, ker ga lahko pokoplje ogenj.”
Predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela meni, da gasilci, ki pri gašenju takih požarov doživljajo ekstremen napor in so izpostavljeni kemikalijam, ne bi smeli biti debeli in ne bi smeli biti kadilci. “Tudi prostovoljna društva bi morala imeti vpliv na to, da ti mladi ljudje zmanjšajo svojo dozo kadilstva in da se jih izobrazi tako, da se zaščitijo. Gasilec mora biti zdrav, predvsem pa se mora znati izjemno zaščititi. Da ne bo prezgodaj umrl.”
Učinki požarov se akumulirajo, gasilci pa bi se morali zavarovati tudi pri poklicih, ki jih opravljajo. “Če so bili relativno slabo zavarovani v Kemisu in če so nezavarovani tudi pri svojem poklicu mehanika ali mizarja, potem se bodo učinki tistega, čemur so bili izpostavljeni v Kemisu, z učinki z delovnega mesta ali gašenj seštevali ali množili.”
Metoda Dodič Fikfak, ki je tudi sodna izvedenka, poudarja, da je v enem primeru šlo za neposredno akutno zastrupitev, v treh pa je bila velika verjetnost, da je bil vpliv neposreden. Pri drugih gasilcih ni zelo konkretnih zdravstvenih posledic, o katerih bi lahko s skoraj 100-odstotno verjetnostjo trdili, da so posledice požara.
“Stvar sodišča je, kako bo razumelo verjetnost.”
“Govorimo in bomo govorili o verjetnostih. Stvar sodišča je, kako bo razumelo verjetnost. To je odgovor glede direktnih tožb. O drugih možnih tožbah, ki jih kot človek, ki se ukvarja z okoljem, lahko vidim, pa prepuščam ljudem samim.”
Klinični inštitut za medicino dela se zavzema za to, da bi bili prostovoljni gasilci obravnavani enako kot profesionalni. “Imeti bi morali zdravnika, ki jih ne bi spremljal samo na vsake tri leta, ampak ob požarih in neposredno po njih. Človeka bi morali spremljati vse od njegove vključitve v gasilsko dejavnost do njegove smrti.”
Kot poudarja predstojnica inštituta, bo bistveno spremljanje ljudi v naslednjih letih. “Res polagamo na srce, da se vsaj 72 gasilcev, ki so bili hudo izpostavljeni, spremlja naprej.”
“Človeka bi morali spremljati vse od njegove vključitve v gasilsko dejavnost do njegove smrti.”
Vrhnika je ekološko obremenjena s preteklo industrijo. “Moje vprašanje za državo je, s kakšno pravico – in ne samo za Vrhniko, ampak tudi za druga okolja, kot so Soška dolina, Mežica itn. – ekološko obremenjeno okolje iz preteklosti, ki ni sanirano, obremenimo z novo potencialno obremenjujočo industrijo. In na Vrhniki je potencialno obremenjujoče industrije ogromno.”
Jana Vidic ugotavlja, kakšen epilog so doživeli tisti, ki so se pred nasiljem zatekli v varno hišo.
Jana Vidic ugotavlja, kakšen epilog so doživeli tisti, ki so se pred nasiljem zatekli v varno hišo.
Preverjamo, kaj se dogaja v invalidskem podjetju Želva. Ena od invalidk je bila v Želvi kar 9 let na rehabilitaciji. V tem času ni pridobila niti leta delovne dobe. Ima pa zato vodstvo podjetja veliko razlogov za skrivanje. Poslovne nepravilnosti, prirejanje ocen invalidov, bianko odpovedi, kadrovske čistke, večkrat preplačane investicije ... Zemljišče, ki je po oceni GURS-a vredno približno 400€, je invalidsko podjetje Želva od svojega nadzornika kupilo za 80.000€. Kaj še se skriva pod trdnim oklepom Želve?
Svetovalni servis o energetskih izkaznicah. Simona Habič z gostoma Marjano Šijanec Zavrl iz Gradbenega inštituta ZRMK ter Dejanom Papežom, direktorjemZbornice za poslovanje z nepremičninami na Gospodarski zbornici Slovenije
Krajanom Kostanjevice na Krasu je zaradi strelišča, ki si ga je Strelsko društvo “Zdenko Žnidarčič” iz Šempetra pri Gorici pred štirimi leti uredilo v nekdanjem vojaškem vadbenem centru na robu vasi, dokončno prekipelo.
Krajanom Kostanjevice na Krasu je zaradi strelišča, ki si ga je Strelsko društvo “Zdenko Žnidarčič” iz Šempetra pri Gorici pred štirimi leti uredilo v nekdanjem vojaškem vadbenem centru na robu vasi, dokončno prekipelo.
V restavracijah Marche ob slovenskih avtocestah danes stranišča čistijo bolgarski delavci. Do septembra so se za prispevke uporabnikom tam zahvaljevali invalidi. V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste slišali zgodbo invalida, ki je na stranišču na avtocestnem počivališču za podjetje Medvedek moral delati tudi do 16 ur. Na “rehabilitacijo” ga je sprejel Janez Drobnič, nekdanji minister za delo, direktor podjetja Sandi Grubelič mlajši pa vse obtožbe glede izkoriščanja invalidov vali na naročnika.
Gradnja 5 kilometrske kolesarske steze od Brezovice do Vrhnike bo stala 4 milijone evrov. Pričakovali bi, da bo kolesarska steza ustrezala evropskim standardom, a so člani Slovenske kolesarske mreže med ogledom gradbišča ugotovili,da bodoča kolesarska steza niti slučajno ne ustreza sodobnim načrtovalskim smernicam.
Pred dvema tednoma smo objavili zgodbo podjetnika Branka Vodiška, ki je posle s hlodovino in lesom sklepal z mnogimi fizičnimi in pravnimi osebami in celo z eno od slovenskih občin. Kljub drugačnim dogovorom, je pogosto v gozdovih naredil golosek, lastnikom pa za to plačal zelo malo ali še raje nič. Po objavljenem prispevku so se v naše uredništvo vsuli klici poslušalcev iz vse Slovenije, ki imajo z Vodiškom prav tako slabe izkušnje.
Po podatkih Statističnega urada republike Slovenije v tem hipu pod pragom revščine pri nas živi vsaj 55.000 otrok in mladostnikov. Pri projektu Botrstvo pa opozarjajo, da je treba problem urediti sistemsko in čim prej. Nekaj predlogov sistemskih rešitev, ki bi lahko zelo hitro in znatno olajšale stiske družin s socialnega dna, predstavlja Nina Zidar Klemenčič, nosilka projekta Brezplačna pravna pomoč.
Tokrat delimo zgodbo sodobnega “podjetnika”, ki je v Loški dolini ogoljufal kar nekaj kmetov in tudi občino. S svojim gozdarskim podjetjem, prijavljenim v odmaknjeni vasi na območju Velikih Lašč, je podiral in odvažal les, plačal pa nič.
Preverjamo hrup pri delu stečajne upraviteljice, ki je del nepremičnin propadlega celjskega gostinca oddala v najem in se soočila z zahtevo, da stare dolgove poravna nova najemnica. Gre za spoštovanje stečajne zakonodaje ali namerno izsiljevanje?
Sistemi drugih držav prepoznajo precej manj nadarjenih učencev. Smo res tako izredni, ali pa v strahu, da ne bi koga izpustili, skušamo zajeti preveliko populacijo in potem pogosto premalo učinkovito delamo s tistimi, ki imajo zares izredne talente? Zakaj kljub temu nekateri nadarjeni še vedno izpadejo? Je prepoznavanje nadarjenosti odvisno tudi od socialnih razmer, v katerih otrok odrašča? Zakaj se nadarjeni učenci pogosto dolgočasijo pri pouku? Lahko gre delo z nadarjenimi z roko v roki z delom z učenci z učnimi težavami?
Sprašujemo, kakšna so merila in kriteriji, predvsem pa, kateri dokumenti so potrebni, da se postopek vrednotenja in priznavanja uspešno konča.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli opozarjamo na slabosti kurjave z mokrim lesom - ne gre namreč zgolj za onesnaževanje okolja, ampak tudi za resno zdravstveno grožnjo.
Pri servisnih storitvah moramo biti potrošniki zelo previdni, saj nam serviserji kaj hitro zaračunajo dela ali zamenjajo del, za katerega se nismo dogovorili. In če se to zgodi in računa ne želite poravnati, lahko serviser zadrži popravljeno stvar.
Vsako leto konec septembra Ministrstvo za kmetijstvo in okolje objavipravilnik o odvzemu rjavega medveda in volka iz narave. Letos so pritiski lokalnih skupnosti, tudi zaradi bližajočih se lokalnih volitev, precej močni, a se za zdaj usklajeno in predvideno število ne razlikuje kaj dosti od številk prejšnja leta. Govorili bomo o težavah, s katerimi se soočajo prebivalci, ki sobivajo z medvedi in volkovi, ter utemeljitve pristojnih služb in zavodov, ki skrbijo po eni strani za ohranjanje velikih zveri v Sloveniji, po drugi strani pa v imenu varnega sobivanja uravnavajo njihovo populacijo v naravi.
V oddaji "Kje pa vas čevelj žuli?" se sprašujemo, zakaj so moški, ki imajo spolne odnose z drugimi moškimi še vedno absolutno izključeni iz sistema krvodajalstva, kljub dobro razviti tehnologiji za odkrivanje spolno prenosljivih bolezni, predvsem virusa HIV. Je ukrep diskriminatoren ali nujen za zaščito prejemnikov krvi?
Slovenija bo obstoječi analogni komunikacijski sistem na železniškem omrežju nadomestila z globalnim mobilnim radijskim sistemom. Pri tem bo kar 100 milijonov oziroma 85 odstotkov naložbe prispevala Evropska unija. Tako imenovani GSM-R sistem naj bi med drugim povečal varnost in infrastrukturno zmogljivost, manj bo motenj in zamud vlakov, del tovora se bo preusmeril s cest na železnice. Na celotnem 1.200 kilometrov dolgem železniškem omrežju glavnih in regionalnih prog bodo med drugim izvedli optično kabliranje, zgradili 110 repetitorjev in – če preidemo k bistvu problema – približno 250 baznih postaj. Prebivalce v njihovi bližini je strah, da bodo do 30 metrov visoki stolpi negativno vplivali na njihovo zdravje, še posebej jih moti, ker jih pred postavitvijo nihče ni nič vprašal.
V Vrtojbi na Goriškem samevata in propadata večji, malodane dokončani stavbi. V eni naj bi zaživel dom upokojencev, v drugi so predvidena varovana oziroma oskrbovana stanovanja. A obe ostajata prazni, ujeti v goščo podivjane trave, grmičevja, alergene ambrozije in nesoglasij med partnerjema – občino in zasebnim podjetjem, ki sta skupaj zastavila graditev Socialnega centra Vrtojba. Z velikim bančnim posojilom so stavbi sicer zgradili, a se projekt zaradi številnih težav in nesoglasij že štiri leta ne premakne z mrtve točke. Zakaj, preverja Valter Pregelj.
Neveljaven email naslov