Na videz enostavno rešljiva uganka ali vprašanje, mikavna denarna nagrada in v drobnem tisku zapisani pogoji sodelovanja v nagradnih igrah. To je dobro znan recept nekaterih televizijskih kvizov, ki pa sodelujočim praviloma ne prinesejo nagrade, ampak le izjemno visok račun za telefonske storitve. Kakšne pasti skriva sodelovanje v takšnih igrah, ali izdajatelji izkoriščajo naivnost sodelujočih in kako dobro so ti sploh seznanjeni s pogoji sodelovanja? Ali država to sploh nadzoruje?

Izkoriščanje naivnih ljudi, najpogosteje tistih, ki niso vešči spletnih orodij, je za nekatere še vedno izjemno lahka pot do zaslužka

Na televizijskem ekranu opazite sila preprosto nalogo, za pravilno rešitev vam ponujajo nekaj sto evrov. V izjemno majhni pisavi pa spodaj piše, koliko vas bo stalo telefonsko sodelovanje v oddaji. 

Izjemno visoki telefonski stroški so najpogosteje edina posledica, ki jih gledalcem določenih televizijskih programov prinese sodelovanje v različnih kvizih. Ti ponujajo hiter zaslužek ob pravilni ugotovitvi razmeroma enostavnih nalog, a kaj, ko je pot do denarja v praksi izjemno težka. Telefonska zveza na komercialni številki se prekine po pol ure klicanja, klicatelj pade na začelje čakajočih, nagrado pa po navidezno dolgem iskanju rešitve pobere en srečnež.

Pri nas sistemske ureditve tega področja tako rekoč ni. Izkoriščanje naivnih ljudi, najpogosteje tistih, ki niso vešči spletnih orodij, je za nekatere še vedno izjemno lahka pot do zaslužka. Tudi na tržnem inšpektoratu poudarjajo, da je sistemska ureditev nujna.