Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Varovani oddelki posebnih socialno varstvenih zavodov so polni, ljudje spijo na improviziranih ležiščih na tleh jedilnic, hodnikov, v sobah za privezovanje,… Sodišča na varovane oddelke nameščajo tudi ljudi, ki tja ne spadajo. Zavodi gradijo nove kapacitete, kar pa je v nasprotju z zavezami glede deinstitucionalizacije, za izvedbo katere ima država na voljo 58 milijonov evrov evropskih sredstev.
Varovani oddelki posebnih socialno varstvenih zavodov so polni, ljudje spijo na improviziranih ležiščih na tleh jedilnic, hodnikov, v sobah za privezovanje
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je pred dvema tednoma ponovno opozorila na nevzdržne razmere na varovanih oddelkih posebnih socialno varstvenih zavodov. Zaradi prezasedenosti in neprimerne nastanitve sta kršeni pravici do dostojanstva in do varnosti. Direktorji zavodov pozivajo k odprtju novih kapacitet. Toda to je v nasprotju z zavezami Slovenije, da bo izpeljala dezinstitucionalizo in bo manjšala institucionalne kapacitete.
“Tu ne gre za počitnice, tu gre za bivanje na pomožnem ležišču, kjer nimajo možnosti iti na stranišče, ko si želijo. Za vsak premik na stranišče morajo prositi delavce, da jim odklenejo sobe, ki niso njihove. Da ne govorim o tem, da nimajo niti omare, ki bi jo morali imeti po pravilniku, da morajo imeti osebne stvari v vrečkah. Njihovo osebno dostojanstvo je kršeno na vseh nivojih.” – strokovna vodja v Zavodu Hrastovec Petra Hameršak.
V Hrastovcu imajo štiri varovane oddelke, na katerih imajo prostor za največ 96 oseb, vendar jih je tam zaprtih kar 100, od tega 48 na oddelkih, ki nista niti verificirana. 97 jih je tam po sklepu sodišča. Kot pravi direktorica Andreja Raduha, sodišča pri nameščanju oseb v večini primerov ne upoštevajo, da so kapacitete že prezasedene. V Domu Lukovci je zaradi prezasedenosti ena oseba trenutno namaščena v sobo za vezanje s trakovi. Imajo nov oddelek, ki pa ga ne morejo verificirati, saj je tam namesto 12 ljudi nameščenih 19.
Direktorica Stanka Vozlič: “Incidenti so pogostejši takrat, ko so s sklepom sodišča na varovane oddelke nameščeni ljudje, ki tja ne sodijo.”
Država nima pregleda nad stanjem in ne spremlja, koliko ljudi je točno na varovanih oddelkih. Graditev novih kapacitet predstavlja težavo, saj se je država zavezala za prehod v skupnostne oblike obravnave, torej manjšanje kapacitet. Za to ima na razpolago 58 milijonov evrov evropskih sredstev.
“Slovenija se je v operativnem programu za črpanje evropskih strukturnih skladov zavezala, da bo denar porabila za zapiranje takih ustanov, ne pa za odpiranje novih varovanih oddelkov. V zadnjih dveh letih se ni zgodilo še nič, še manj pa se bo, če bomo širili varovane oddelke in še bolj zapirali in utesnjevali ljudi.” – dr. Andreja Rafaelič
Andreja Rafaelič poudarja, da kršenje človekovih pravic ni samo to, da spijo na hodnikih in kavču. “Kršenje človekovih pravic je, da so sploh tam zaprti, to je prva stvar, ki jo je tam treba spremeniti. Verjamem, da kdaj ljudje, ko so v stiski, rabijo veliko več podpore kot običajno, ampak varovani oddelek ni rešitev. Sproži samo še več stisk.” V Evropski mreži za neodvisno življenje so zelo zaskrbljeni nad tem, da v Sloveniji ni napredka pri razvoju skupnostih oblik oskrbe in zagotavljanju pravice do življenja v skupnosti.
“Vlade pogosto gradijo nove kapacitete z izgovorom, da gre za začasni ukrep, a vedno se potem izkaže, da gre za trajnega, saj zmanjka denarja za druge oblike storitev. Zaskrbljujoče je, da je v Sloveniji, glede na njeno velikost, v institucijah zelo veliko ljudi. Slovenija že tako zamuja, saj smo sredi programskega obdobja, zato bo morala zelo hitro narediti jasen načrt, kako bo investirala evropska sredstva za to, da bodo ljudje lahko zapustili institucije in zaživeli v skupnosti. V Sloveniji ni niti vizije niti politične odločenosti za resničen premik k življenju v skupnosti.” – namestnica direktorice Evropske mreže za neodvisno življenje Ines Bulić
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Varovani oddelki posebnih socialno varstvenih zavodov so polni, ljudje spijo na improviziranih ležiščih na tleh jedilnic, hodnikov, v sobah za privezovanje,… Sodišča na varovane oddelke nameščajo tudi ljudi, ki tja ne spadajo. Zavodi gradijo nove kapacitete, kar pa je v nasprotju z zavezami glede deinstitucionalizacije, za izvedbo katere ima država na voljo 58 milijonov evrov evropskih sredstev.
Varovani oddelki posebnih socialno varstvenih zavodov so polni, ljudje spijo na improviziranih ležiščih na tleh jedilnic, hodnikov, v sobah za privezovanje
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je pred dvema tednoma ponovno opozorila na nevzdržne razmere na varovanih oddelkih posebnih socialno varstvenih zavodov. Zaradi prezasedenosti in neprimerne nastanitve sta kršeni pravici do dostojanstva in do varnosti. Direktorji zavodov pozivajo k odprtju novih kapacitet. Toda to je v nasprotju z zavezami Slovenije, da bo izpeljala dezinstitucionalizo in bo manjšala institucionalne kapacitete.
“Tu ne gre za počitnice, tu gre za bivanje na pomožnem ležišču, kjer nimajo možnosti iti na stranišče, ko si želijo. Za vsak premik na stranišče morajo prositi delavce, da jim odklenejo sobe, ki niso njihove. Da ne govorim o tem, da nimajo niti omare, ki bi jo morali imeti po pravilniku, da morajo imeti osebne stvari v vrečkah. Njihovo osebno dostojanstvo je kršeno na vseh nivojih.” – strokovna vodja v Zavodu Hrastovec Petra Hameršak.
V Hrastovcu imajo štiri varovane oddelke, na katerih imajo prostor za največ 96 oseb, vendar jih je tam zaprtih kar 100, od tega 48 na oddelkih, ki nista niti verificirana. 97 jih je tam po sklepu sodišča. Kot pravi direktorica Andreja Raduha, sodišča pri nameščanju oseb v večini primerov ne upoštevajo, da so kapacitete že prezasedene. V Domu Lukovci je zaradi prezasedenosti ena oseba trenutno namaščena v sobo za vezanje s trakovi. Imajo nov oddelek, ki pa ga ne morejo verificirati, saj je tam namesto 12 ljudi nameščenih 19.
Direktorica Stanka Vozlič: “Incidenti so pogostejši takrat, ko so s sklepom sodišča na varovane oddelke nameščeni ljudje, ki tja ne sodijo.”
Država nima pregleda nad stanjem in ne spremlja, koliko ljudi je točno na varovanih oddelkih. Graditev novih kapacitet predstavlja težavo, saj se je država zavezala za prehod v skupnostne oblike obravnave, torej manjšanje kapacitet. Za to ima na razpolago 58 milijonov evrov evropskih sredstev.
“Slovenija se je v operativnem programu za črpanje evropskih strukturnih skladov zavezala, da bo denar porabila za zapiranje takih ustanov, ne pa za odpiranje novih varovanih oddelkov. V zadnjih dveh letih se ni zgodilo še nič, še manj pa se bo, če bomo širili varovane oddelke in še bolj zapirali in utesnjevali ljudi.” – dr. Andreja Rafaelič
Andreja Rafaelič poudarja, da kršenje človekovih pravic ni samo to, da spijo na hodnikih in kavču. “Kršenje človekovih pravic je, da so sploh tam zaprti, to je prva stvar, ki jo je tam treba spremeniti. Verjamem, da kdaj ljudje, ko so v stiski, rabijo veliko več podpore kot običajno, ampak varovani oddelek ni rešitev. Sproži samo še več stisk.” V Evropski mreži za neodvisno življenje so zelo zaskrbljeni nad tem, da v Sloveniji ni napredka pri razvoju skupnostih oblik oskrbe in zagotavljanju pravice do življenja v skupnosti.
“Vlade pogosto gradijo nove kapacitete z izgovorom, da gre za začasni ukrep, a vedno se potem izkaže, da gre za trajnega, saj zmanjka denarja za druge oblike storitev. Zaskrbljujoče je, da je v Sloveniji, glede na njeno velikost, v institucijah zelo veliko ljudi. Slovenija že tako zamuja, saj smo sredi programskega obdobja, zato bo morala zelo hitro narediti jasen načrt, kako bo investirala evropska sredstva za to, da bodo ljudje lahko zapustili institucije in zaživeli v skupnosti. V Sloveniji ni niti vizije niti politične odločenosti za resničen premik k življenju v skupnosti.” – namestnica direktorice Evropske mreže za neodvisno življenje Ines Bulić
Vse več je otrok s specifičnimi učnimi težavami, zaradi prepozne pomoči pa je vse več tudi tistih, ki imajo kompleksnejše motnje. Tudi v šolskem sistemu ne izvajajo prilagoditev in ne zagotavljajo dodatne pomoči otrokom s priporočili, zato starše pravzaprav spodbujajo, naj sprožijo postopek pridobivanja odločb za usmerjanje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Slovenija je edina država v Evropski uniji, ki plačno razliko med spoloma zadnja leta povečuje. Res pa je, da je bila ta še leta 2009 pri nas najnižja med vsemi evropskimi državami: manj kot odstotek in tudi danes smo (še) na šestem mestu po najnižji razliki. Še vedno, bi lahko znova poudarili. O čem sploh govorimo, ko govorimo o razliki v plači med spoloma in s katerimi ukrepi se jo lahko uspešno zmanjšuje? O tem v pogovoru z raziskovalko Evropskega inštituta za enakost med spoloma Jolanto Reingarde v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Kako je spletna platforma za najem počitniških namestitev Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg in kako vpliva na življenje domačinov?
Tovorni promet na mejnem prehodu Obrežje se je letos v primerjavi z lanskim letom povečal za več kot štiri odstotke. Ob vse daljših kolonah tovornjaki s svežim sadjem in zelenjavo ob petkih pogosto ne uspejo preiti meje do 13. ure, ko svoje delo konča fitosanitarna inšpekcija. Polni tovornjaki zato za ves konec tedna obtičijo na Obrežju. Kljub temu da morajo ob tem ves čas imeti prižgan hladilnik, sta sadje in zelenjava v ponedeljek že v veliko slabšem stanju, kot sta bila v petek.
Požari v zbirnih centrih za odpadke kažejo tudi na pomanjkljivo regulacijo požarne varnosti pri skladiščenju in predelavi odpadkov. Požarna varnost je v veliki meri prepuščena lastnikom. Zakaj bi morali več vlagati v preventivo, namesto da gasimo požare, ko je že prepozno?
Na primerjalnem testu nerafiniranega bučnega olja Zveze potrošnikov Slovenije se je večina vzorcev izkazala za dobro, en izdelek pa je vseboval preveliko vsebnost pesticidov. Kot pojasnjuje namestnik generalnega direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) dr. Jernej Drofenik, so proizvod že umaknili iz prometa. V njem so bili tudi ostanki nevarnega pesticida aldrina, ki ima podobne lastnosti kot DDT in je prepovedan že več desetletij. Pri bučnem olju mora biti navedeno samo poreklo države proizvodnje, poreklo semena pa ne. Polovica vzorcev, ki jih vzorči UVHVVR, vsebuje ostanke pesticidov. Od 1 do 2 odstotka vzorcev presega dovoljeno vrednost.
Kakšno zdravstveno oskrbo tuji turisti sploh lahko dobijo pri nas? Kaj jim zagotavlja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja in kaj, če je nimajo? Kam napotiti obolelega turista, ki ne sodi na urgenco? Na vprašanja je odgovarjala Eva Godina s Področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje ZZZS.
Nadzor kopalnih voda traja med kopalno sezono in sicer od 15. junija do 31. avgusta na celinskih vodah, na morju pa se začne že 1. junija in konča 15. septembra. Tveganje za okužbe se zaradi prisotnosti mikroorganizmov fekalnega izvora bistveno poveča na divjih kopališčih, kjer kakovosti vode ne spremlja nihče.
Zadnja leta so staranje prebivalstva, odnos do starosti, domovi za starejše pogoste teme pogovorov in razlogi za nezadovoljstvo. Zakaj smo se odločili, da izpostavimo združenje za dostojno starost Srebrna nit? Ker so v njem ljudje, ki želijo spremeniti odnos družbe in oblastnikov do starejših. Zbirajo informacije, svetujejo, spremljajo delo pristojnih ustanov, razkrivajo nepravilnosti. Napisali so že štiri pisma, v katerih javnost in pristojne, od predsednika vlade navzdol, opozarjajo na slabe razmere v domovih za starejše. Na zadnje pismo so jim zaenkrat po elektronski pošti poslali odgovore le avtomatski odzivniki.
Potrošniške organizacije, združene v Evropsko potrošniško organizacijo BEUC, med njimi je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, so v pet točk strnile zahteve, ki jih naslavljajo tudi na vse, ki kandidirajo na evropskih volitvah.
Andrej Pleterski je prepričan, da bi uzakonitev evtanazije ljudem dala občutek, da se jim ni treba bati, da bi v končnem obdobju svojega življenja padli v majhno skupino ljudi, ki umirajo zelo mučeniško. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik opozarja, da naša družba še ni dovolj zrela za uzakonitev evtanazije. Obiskali bomo tudi Alenko Čurin Janžekovič, ki se je odločila za evtanazijo v Švici.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste slišali povzetek prvomajskih reportaž iz hrvaškega podjetja ITAS PRVOMAJSKA in slovenskega M TOM. Obe sta v lasti delavcev. V Sloveniji smo imeli že kar nekaj poskusov delavskih prevzemov, uspešen pa je bil samo eden. Jadranka Vesel, soustanoviteljica Razvojnega inštituta za socialno ekonomijo, bo med drugim pojasnila, zakaj teh prevzemov pri nas ni več, čeprav so v nekaterih evropskih državah nekaj običajnega.
Odkar je ljubezen, so tudi ljubezenske prevare. In odkar je splet, obstajajo spletne. Ljubezenske prevare na spletu pa so pravzaprav tudi dober posel na podlagi socialnega inženiringa. Po navadi se začnejo s prošnjo za prijateljstvo na Facebooku ali Instagramu, povezovanje pa lahko traja tudi po več mesecev, preden se pojavi potreba po denarju. Ravno zaradi čustvene vpletenosti so nakazani zneski potem lahko vrtoglavi.
Štirinajst dni po valu napovedanih odpovedi družinskih zdravnikov delo v zdravstvenih domovih za zdaj poteka nemoteno. V Kranju, kjer se je za odpoved odločilo največ, 23 zdravnikov, pa prve težave pričakujejo že prihodnji mesec, ko bodo zdravniki izkoristili letni dopust. Uresničitev nameravanih odpovedi bi obremenila tudi urgence, saj razen v Ljubljani v stalno pripravljenih ekipah sodelujejo tudi družinski zdravniki. Tudi predlog o uvozu tujih družinskih zdravnikov je za mnoge nerealen.
Kamniški gorski reševalci , ki so med bolj obremenjenimi, so ostali brez prostorov. Klobčič rešitve so začeli odvijati sami. Pogodba za nove prostore z lastnikom nepremičnin na območju nekdanje smodnišnice v Kamniku je podpisana, čaka jih obnova. Trenutno so v bivalnikih, ki jih je priskrbela država. Kamniški gorski reševalci in prostovoljci imajo voljo, denarja pa ne dovolj. Zato so se odločili tudi za organizacijo dobrodelnega koncerta in SMS donacije. Država, ki bo letos za delo 430 gorskih reševalcev namenila okoli 540 tisoč evrov, za samo ureditev prostorov sedemnajstih gorsko reševalnih postaj in društev nima zakonske osnove, zato bodo nujne spremembe. Kamniški primer pa ni osamljen, saj se s podobnimi težavami srečujejo tudi drugod. Ustrezni prostori in dobra opremljenost pa so v času, ko imajo visoko usposobljeni prostovoljni gorski reševalci več kot 500 različnih posredovanj na leto, nepogrešljivi za nadaljnje delo v sistemu zaščite in reševanja.
V Sloveniji se vse bolj zavedamo pomena doma pridelane hrane in nujnosti večje samooskrbe. Toda intenzivno kmetijstvo ni najbolj okolju prijazno. Ne samo zaradi uporabe pesticidov in herbicidov, ampak tudi gnojil. Gnojenje zagotavlja rastlinam prehrano za rast in razvoj, vpliva pa tudi na vodo, ki jo pijemo, in biodiverziteto.
Nov varuh človekovih pravic Peter Svetina mesec dni po tem, ko je nasledil Vlasto Nussdorfer, ugotavlja, do bo treba še veliko pozornosti vložiti na področje enakopravnosti žensk, kot zelo pomembna pa jemlje tudi okoljska vprašanja. Trenutno se mu zdi najbolj pereče vprašanje stiske ljudi, ki ne morejo v domove za upokojence. Hkrati bi ljudje morali imeti možnost in pravico bivati v svojem lokalnem okolju. Napoveduje, da ne bo prijeten varuh do politikov.
Glavnina podnebno-energetskih politik in ukrepov se osredotoča na učinkovito rabo energije v stavbah in pridobivanje energije iz obnovljivih virov ter deloma na promet, kmetijstvo in odpadke. Toda energetskih in podnebnih ciljev ne bo mogoče doseči brez zmanjšanja rabe energije tudi v industriji. V studiu sta bila Andrej Gnezda iz fundacije za trajnostni razvoj Umanotera in Gregor Rome iz sektorja za kreditiranje Eko sklada.
Namesto zgodbe o uspehu kluba iz majhnega okolja in zgodbe o mladinski šoli, ki je čislana širom Slovenije, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša, izplen pa je slabši za vse vpletene.
Neveljaven email naslov