Ob evropskem letu kulturne dediščine pri Evropski komisiji v ospredje postavljajo tudi krepitev prispevka evropske kulturne dediščine h gospodarski rasti. Kako realen je izziv če vemo, da se pri nas delež javnih sredstev za ohranjanje dediščine zmanjšuje? Bi ne bilo smiselno prej govoriti o krepitvi prispevka, ki ga kulturna dediščina pri nas potrebuje za preživetje? Več je Boris Žgajnar izvedel v pogovoru z dr. Robertom Peskarjem, generalnim konservatorjem na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Bi ne bilo smiselno govoriti o krepitvi prispevka, ki ga kulturna dediščina pri nas potrebuje za preživetje?

Ob evropskem letu kulturne dediščine pri Evropski komisiji v ospredje postavljajo tudi krepitev prispevka evropske kulturne dediščine h gospodarski rasti. Kako realen je izziv če vemo, da se pri nas delež javnih sredstev za ohranjanje dediščine zmanjšuje?

“Slovenija je po obsegu varovanih območij, kulturnih in naravnih, med prvimi petimi državami v Evropi, pri financiranju pa smo na repu. To je nedopustno.” – dr. Robert Peskar, generalni konservator na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije

Moramo pa se tudi zavedati, da je treba za kulturno dediščino skrbeti na več področjih.

“Popularizacija je pomemben segment varstva kulturne dediščine. Kar je znano in cenjeno, bolje varujemo.”