Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vsako leto ugotavlja številne nepravilnosti. Največ napak je bilo pri označbi porekla. V letu 2017 je inšpekcija preiskala tudi 894 vzorcev živil na vsebnost ostankov pesticidov. Direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak ugotavlja, da ima inšpekcija še veliko dela pri učinkovitosti nadzora nad prodajo sadja in zelenjave na stojnicah.

V letu 2017 je inšpekcija samo v 160 preverjanih shem kakovosti ugotovila 77 odstotno skladnost, kar je bistveno slabše kot leto prej

Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vsako leto ugotavlja številne nepravilnosti. Največ napak je bilo pri označbi porekla. V letu 2017 je inšpekcija preiskala tudi 894 vzorcev živil na vsebnost ostankov pesticidov.

“Lahko trdim, da imamo v Sloveniji v zelo velikem deležu varna živila. Živila, ki so napačno označena, načelno ne ogrožajo zdravja potrošnikov, so pa lahko potrošniki ogoljufani ali zavedeni glede določenih navedb. To škodi njihovi denarnici.” – Andreja Bizjak

Direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak ugotavlja, da ima inšpekcija še veliko dela pri učinkovitosti nadzora nad prodajo sadja in zelenjave na stojnicah.

“Imamo podjetja, ki se vsako leto ustanovijo na novo in so registrirana samo v prvi polovici leta. Ta ne reagirajo na naša opozorila in plačilne naloge.”

Bizjak napoveduje, da bodo z izkušnjami, pravno prakso in dopolnjeno zakonodajo v prihodnje obvladali tudi ta podjetja. “Njihov posel moramo narediti nedobičkonosen in potem upamo, da bodo ali prekinili ali se uskladili z zakonodajo.”

V letu 2017 jih od 894 pregledanih vzorcev živil 52 odstotkov ni vsebovalo količine pesticidov, ki bi jo bilo mogoče izmeriti z laboratorijskimi metodami. Presežene mejne vrednosti pesticidov je uprava za varno hrano ugotovila v 13 vzorcih sadja oziroma zelenjave.

“Na splošno živila na slovenskem trgu ne vsebujejo veliko pesticidov, ne moremo pa tega trditi 100 odstotno, ker jih nekaj najdemo.”

Bizjak izpostavi vpliv globalizacije, saj v določenih državah proizvodnja živil ne poteka skladno. “Tukaj je treba biti realen. Tudi v Sloveniji imamo idealne proizvajalce in nekatere, ki niso tako idealni. Nadzor je nujen.”

Glede nedavnega dogovora Evropske komisije z ameriškim predsednikom Trumpom, ki vključuje krepitev uvoza soje iz ZDA, Andreja Bizjak pravi, da lahko pričakujemo večje tveganje glede vsebnosti glifosata v živilskih izdelkih.

“V kolikor se bo ugotovilo, da bo prišla soja, sojine tropine ali ekstrakti z določenimi količinami glifosata, ki so omejene z zakonodajo EU, se bo nadzor še bolj poostril.”