Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vse več toksičnih snovi, vse več bolezni

28.11.2018


Pojavnost rakavih bolezni se je v Sloveniji v zadnjih 20 letih skoraj podvojila. Zaradi poklicnega raka vsako leto umre več kot 440 ljudi

Človek ima danes v telesu več kot stokrat več težkih kovin v preteklosti. Mejne vrednosti za toksične elemente ne pomenijo tudi varnih vrednosti.

“Mejne vrednosti so vedno kompromis med tem, kar država zmore in številom žrtev, ki si jih lahko privošči.” – predstojnica inštituta za medicino dela, prometa in športa dr. Metoda Dodič Fikfak

“Poklicne bolezni, razen azbestnih, se že tri desetletja praktično ne odkrivajo in tudi ne preprečujejo. Brez pravilnika o poklicih boleznih se vsi pretvarjajo, da v Sloveniji ni poklicnega obolevanja in da nevarne snovi Slovencem kot po čudežu ne pridejo do živega,” pravi Lučka Böhm iz ZSSS.

Tako na delovnem mestu kot v življenjskem okolju nismo izpostavljeni samo eni, ampak številnim kemičnim snovem. Dr. Alenka Franko opozarja, da so veljavne mejne vrednosti močno zastarele in da se škodljivi učinki pojavljajo že pri veliko nižjih vsebnostih. “Mejne vrednosti v Sloveniji za več desetletij zaostajajo za dognanji stroke. Če slišimo, da je nekaj v okviru mejnih vrednosti, nikakor ne pomeni, da je tudi varno.”

Metoda Dodič Fikfak izpostavlja, da industrija nadzira sama sebe, vladne službe pa očitno niso dovolj zmogljive. “Odgovornost bi morala biti bistveno večja. Nam je res v interesu, da imamo bolj bolno populacijo in tak porast raka?”

“Kapital sam sebi piše zakonodajo, nadzor je praktično enak ničli, v akreditiranih institucijah je znanost prestopila v službo kapitala. Imamo vmes ogromno ljudi, ki delajo pošteno, tisti, ki ne delajo pošteno, pa mečejo črno luč. V vseh teh letih okoljskih katastrof nismo doživeli tega, da bi odgovorni odgovarjali za svoja dejanja.” – Uroš Macrl, EKO KROG

Ob onesnaževanju, ki še vedno poteka, in je legalizirano s kompromisom, je Slovenija zelo obremenjena tudi s starimi kancerogenimi bremeni. Dr. Miran Brvar iz centra za klinično toksikologijo in farmakologijo poudarja, da svincu niso izpostavljeni samo v Mežiški dolini. “Ko se svinec enkrat naloži v kosti, se ga do konca življenja ne znebiš. V kosteh ljudi, ki so živeli pred tisoč leti, so ugotovili več stokrat manj svinca, kot ga imamo danes. Tudi ljudje, ki nismo zastrupljeni na delovnem mestu, povprečni Slovenci ga imamo približno 200 mikrogramov na liter.”

Metoda Dodič Fikfak opozarja, da ameriške raziskave kažejo, da otrok pri vrednosti 10 do 50 mikrogramov svinca izgubi pet do šest inteligenčnih točk na IQ lestvici. “Ko so ugotovili, koliko otrok ima toliko svinca, je nastala panika, koliko inteligence se izgublja. Pri nas se pri otroku, ki ima manj kot 50 mikrogramov svinca na liter krvi, reče, da ni obremenjen in se ga ne spremlja.”

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je od leta 2013 do leta 2018 vzela 64 vzorcev kravjega in 6 vzorcev ovčjega mleka slovenskega porekla in v 25 vzorcih ugotovila prisotnost svinca. Mejna vrednost, ki pa torej ni varna vrednost, ni bila presežena. Ta prav tako ni bila presežena v petih vzorcih, v katerih so ugotovili prisotnost svinca v okviru monitoringa onesnaževal. To mleko je bilo po poreklu tudi iz drugih članic Evropske unije.

Dr. Jožica Ježek z veterinarske fakultete opozarja na raziskave naših sosed. “Na Hrvaškem so gledali vzorce mleka v zbiralnicah in v približno tretjini vzorcev ugotovili preseženo vsebnost svinca. Ta podatek je lahko zaskrbljujoč za sosednjo državo, pa tudi za nas, če uvažamo to mleko. V Italiji je bila na področju Kalabrije zelo presežena vsebnost arzena v mleku.”

Zakonodaja predpisuje samo spremljanje vsebnosti svinca. Na upravi za varno hrano pravijo, da bodo arzen vključili v program spremljanja v letu 2019.

Onesnaženo imamo tako vodo kot tla in zrak. Stroški zdravljenja zaradi dizelskih in bencinskih izpustov so leta 2016 v Sloveniji znašali več kot pol milijarde evrov, od tega so dve tretjini k temu prispevali dizelski izpusti. Zoltan Massay – Kosubek iz Evropske zveze za javno zdravje pravi, da gre za konservativno oceno in da so realni stroški verjetno še višji. Za ta denar bi lahko zagotovili plačo 10.000 zdravnikom, izobrazili 10.000 medicinskih sester in zgradili dve srednje veliki novi bolnišnici.

 


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Vse več toksičnih snovi, vse več bolezni

28.11.2018


Pojavnost rakavih bolezni se je v Sloveniji v zadnjih 20 letih skoraj podvojila. Zaradi poklicnega raka vsako leto umre več kot 440 ljudi

Človek ima danes v telesu več kot stokrat več težkih kovin v preteklosti. Mejne vrednosti za toksične elemente ne pomenijo tudi varnih vrednosti.

“Mejne vrednosti so vedno kompromis med tem, kar država zmore in številom žrtev, ki si jih lahko privošči.” – predstojnica inštituta za medicino dela, prometa in športa dr. Metoda Dodič Fikfak

“Poklicne bolezni, razen azbestnih, se že tri desetletja praktično ne odkrivajo in tudi ne preprečujejo. Brez pravilnika o poklicih boleznih se vsi pretvarjajo, da v Sloveniji ni poklicnega obolevanja in da nevarne snovi Slovencem kot po čudežu ne pridejo do živega,” pravi Lučka Böhm iz ZSSS.

Tako na delovnem mestu kot v življenjskem okolju nismo izpostavljeni samo eni, ampak številnim kemičnim snovem. Dr. Alenka Franko opozarja, da so veljavne mejne vrednosti močno zastarele in da se škodljivi učinki pojavljajo že pri veliko nižjih vsebnostih. “Mejne vrednosti v Sloveniji za več desetletij zaostajajo za dognanji stroke. Če slišimo, da je nekaj v okviru mejnih vrednosti, nikakor ne pomeni, da je tudi varno.”

Metoda Dodič Fikfak izpostavlja, da industrija nadzira sama sebe, vladne službe pa očitno niso dovolj zmogljive. “Odgovornost bi morala biti bistveno večja. Nam je res v interesu, da imamo bolj bolno populacijo in tak porast raka?”

“Kapital sam sebi piše zakonodajo, nadzor je praktično enak ničli, v akreditiranih institucijah je znanost prestopila v službo kapitala. Imamo vmes ogromno ljudi, ki delajo pošteno, tisti, ki ne delajo pošteno, pa mečejo črno luč. V vseh teh letih okoljskih katastrof nismo doživeli tega, da bi odgovorni odgovarjali za svoja dejanja.” – Uroš Macrl, EKO KROG

Ob onesnaževanju, ki še vedno poteka, in je legalizirano s kompromisom, je Slovenija zelo obremenjena tudi s starimi kancerogenimi bremeni. Dr. Miran Brvar iz centra za klinično toksikologijo in farmakologijo poudarja, da svincu niso izpostavljeni samo v Mežiški dolini. “Ko se svinec enkrat naloži v kosti, se ga do konca življenja ne znebiš. V kosteh ljudi, ki so živeli pred tisoč leti, so ugotovili več stokrat manj svinca, kot ga imamo danes. Tudi ljudje, ki nismo zastrupljeni na delovnem mestu, povprečni Slovenci ga imamo približno 200 mikrogramov na liter.”

Metoda Dodič Fikfak opozarja, da ameriške raziskave kažejo, da otrok pri vrednosti 10 do 50 mikrogramov svinca izgubi pet do šest inteligenčnih točk na IQ lestvici. “Ko so ugotovili, koliko otrok ima toliko svinca, je nastala panika, koliko inteligence se izgublja. Pri nas se pri otroku, ki ima manj kot 50 mikrogramov svinca na liter krvi, reče, da ni obremenjen in se ga ne spremlja.”

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je od leta 2013 do leta 2018 vzela 64 vzorcev kravjega in 6 vzorcev ovčjega mleka slovenskega porekla in v 25 vzorcih ugotovila prisotnost svinca. Mejna vrednost, ki pa torej ni varna vrednost, ni bila presežena. Ta prav tako ni bila presežena v petih vzorcih, v katerih so ugotovili prisotnost svinca v okviru monitoringa onesnaževal. To mleko je bilo po poreklu tudi iz drugih članic Evropske unije.

Dr. Jožica Ježek z veterinarske fakultete opozarja na raziskave naših sosed. “Na Hrvaškem so gledali vzorce mleka v zbiralnicah in v približno tretjini vzorcev ugotovili preseženo vsebnost svinca. Ta podatek je lahko zaskrbljujoč za sosednjo državo, pa tudi za nas, če uvažamo to mleko. V Italiji je bila na področju Kalabrije zelo presežena vsebnost arzena v mleku.”

Zakonodaja predpisuje samo spremljanje vsebnosti svinca. Na upravi za varno hrano pravijo, da bodo arzen vključili v program spremljanja v letu 2019.

Onesnaženo imamo tako vodo kot tla in zrak. Stroški zdravljenja zaradi dizelskih in bencinskih izpustov so leta 2016 v Sloveniji znašali več kot pol milijarde evrov, od tega so dve tretjini k temu prispevali dizelski izpusti. Zoltan Massay – Kosubek iz Evropske zveze za javno zdravje pravi, da gre za konservativno oceno in da so realni stroški verjetno še višji. Za ta denar bi lahko zagotovili plačo 10.000 zdravnikom, izobrazili 10.000 medicinskih sester in zgradili dve srednje veliki novi bolnišnici.

 


20.08.2014

Životarjenje turističnih agencij?

Turistične agencije so že pred krizo doživljale korenite spremembe na trgu, saj vse več ljudi zaradi razvejanih možnosti spletnih rezervacij in plačil potuje v lastni organizaciji. Nekatere agencije so se prilagodile, nekaj jih je tudi propadlo, veliko jih životari. Kaj se dogaja s slovenskimi turističnimi agencijami v teh težkih razmerah, kako poslujejo, predvsem pa, kakšne so njihove storitve?


13.08.2014

Čigavo sadje in zelenjavo jedo otroci v naših šolah in vrtcih?

Kar 67 % melon, 60 % hrušk in 29 % jabolk, ki so jih inšpektorji pregledali v šolah in vrtcih, ni označenih v skladu s predpisi, nepravilnosti so tudi pri navajanju porekla sadja. Pisal nam je sadjar, ki se sprašuje, zakaj naši otroci v šolah in vrtcih jedo tuja jabolka, pri katerih ni jasno, od kod izvirajo, nimajo certifikata in so škropljena s sredstvi, ki v Sloveniji sploh niso dovoljena, medtem ko slovenska jabolka pogosto končajo tudi na deponiji. Po drugi strani pa se v vrtcih se sprašujejo zakaj, saj menda nekateri naši sadjarji sadje raje zavržejo, kot da bi ga ponudili po sprejemljivi ceni.


06.08.2014

Poplave v Podravju in Natura 2000

Poplavljanje potokov v spodnjem Podravju je stalnica vsakega leta; zalite ceste, hiše in polja pa so po mnenju mnogih predvsem posledica slabega vzdrževanja potokov in zaraščenosti, zaradi katere se struge prehitro napolnijo. Domačini in številni župani so prepričani, da so za takšno stanje odgovorni predvsem okoljevarstveniki in območje Nature 2000. Ti pa pogrešajo aktivnejšo vlogo države in lokalnih skupnosti pri iskanju rešitev. A kje najti denar?


30.07.2014

Malo denarja za programe, kako postaviti za zidove?

V Sloveniji imamo številne nevladne organizacije in humanitarna društva, ki izvajajo odlične programe dela. Slednji so preko razpisov financirani na državni in lokalni ravni, a kaj ko to ni dovolj. Nevladne in humanitarne organizacije za svoj obstoj potrebujejo tudi kritje delovnih stroškov, to so lahko investicijski stroški, ki na primer nastanejo pri določenih obnovah in selitvah) ali pa operativni stroški (kateri krijejo stroške najemnine, elektrike, vode ipd.). Na primeru Slovenske filantropije smo preverjali kako.


23.07.2014

Hujšanje prek spleta

Do čudežnih izdelkov za hujšanje nas loči le nekaj klikov, kdo pa je tisti, ki zagotavlja, da je tovrsten nakup varen in obljubo v primeru nedelovanju tudi izpolni?


16.07.2014

Upravljanje z objektom v Domžalah

Za upravljanje s poslovno-stanovanjskim objektom SPB-1 v Domžalah se borita dve podjetji, ki sta registrirani za upravljanje z objekti. Podjetje Aktiva ima z lastniki sklenjeno pogodbo o upravljanju že od leta 2004, sedaj pa se je precej njih odločilo za sklenitev pogodbe s podjetjem SPL iz Ljubljane.


18.06.2014

Zastarela Stara Gora

Oddelek invalidne mladine v Stari Gori, ki je v sklopu Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, je prvenstveno namenjen zdravljenju otrok, ki imajo hude nevrološke pa tudi druge telesne okvare. Čeprav oddelek velja za strokovno uspešnega, pa so precej manj uspešni v želji po novih prostorih, v katerih bivajo otroci.


11.06.2014

Prijava kršitve ali služba?

Skupina varnostnikov je zaradi številnih kršitev pravic v podjetju odšla na inšpektorat za delo. Inšpektorica jim je povedala, da če bodo dali prijavo, lahko računajo na to, da bodo čez mesec dni ostali brez službe. Po takšnem nasvetu so delavci raje ostali tiho. Zakaj ni dobro molčati, na kakšen način je mogoče ukrepati in kako se morajo odzvati inšpektorji, smo vprašali glavno inšpektorico za delo RS Natašo Trček in prof. dr. Barbaro Kresal s FSD in EF v Ljubljani.


04.06.2014

Mobing v Slovenski vojski?

Zaradi mobinga predpostavljenih v Slovenski vojski je vodja mobilnega biološkega laboratorija psihično zbolel, nato pa je izgubil še službo. Zakaj velika večina žrtev mobinga o tem ne upa spregovoriti javno in na glas?


28.05.2014

Množično predpisovanje antidepresivov

Poraba antidepresivov se je v zadnjih desetih letih več kot podvojila. Samo lani smo Slovenci zaužili kar 1.400.000 škatlic antidepresivov. Lahko vzroke iščemo le v krizi?


21.05.2014

Žrtve nasilja tudi žrtve sistema

V strahu za življenje je morala naša poslušalka skupaj z otrokom pred nasilnim in nepredvidljivim nekdanjim partnerjem pobegniti v varno hišo povsem na drug konec Slovenije. In naletela na zelo togo zakonodajo.


14.05.2014

Aha Mura spet pred stečajem?

Tisoč 200 delavcev Aha Mure s strahom pričakuje petek, ko bodo izvedeli, ali bodo morali spet na zavod za zaposlovanje.


07.05.2014

Zakaj DURS pet mesecev ni zaznal plačila?

Sin poslušalke je prejel dohodninsko odločbo, da davčni upravi dolguje 300 evrov.


30.04.2014

Sindikati se bodo morali prilagoditi zahtevam časa in potrebam delavcev

Delavce tarejo kriza, slabe plače, negotove gospodarske razmere, spremembe na trgu dela, tudi slabe izkušnje z neodgovornimi delodajalci. Vse več je poklicev in dejavnosti, ki nimajo svojih sindikatov, oblike zaposlovanja se spreminjajo, veliko je prekernih delavcev in samozaposlenih, v procesih globalizacije delovna sila migrira in sindikalno ni primerno organizirana. Kako sindikati sledijo vsemu temu s svojo organiziranostjo in načinom dela?


23.04.2014

Nezakoniti sodni vročevalci

Na spisku pooblaščenih sodnih vročevalcev je kar 25 takšnih, ki tega dela ne bi smeli opravljati, sodišča pa kljub temu strogo upoštevajo omenjeni spisek, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje. Nekateri vročevalci tako za slovenska sodišča delajo na črno. Na Ministrstvu za pravosodje pravijo, da so s tem seznanjeni, a za ukrepanje nimajo zakonske podlage.


16.04.2014

Gradnja ptujske šole stoji

Septembra se je začela gradnja ptujske šole za otroke s posebnimi potrebami, zaradi pomanjkanja denarja dela stojijo. Župani bodo o tem odločali jutri, a dogovora očitno ne bo.


09.04.2014

Je letnik izdelave vozila res nepomemben?

Naš poslušalec se je odločil kupiti avto na podlagi spletnega oglasa. Izbral je vozilo letnik 2007, a se je pri zavarovanju vozila izkazalo, da gre za leto starejše vozilo. Kasneje pa se je na pooblaščenem servisu izkazalo, da gre v resnici za vozilo letnika 2004.


02.04.2014

Postopki za posvojitev in reorganizacija Centrov za socialno delo

Zadnja leta se pri nas spet povečuje število posvojenih otrok, potem ko se je z osamosvojitvijo Slovenije zmanjšala možnost za posvojitev otrok iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Še vedno pa je vrsta kandidatov za posvojitev pri nas daljša kot je otrok, ki jih je mogoče posvojiti.


26.03.2014

Zaradi ribogojnice občasno suha struga potoka

Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.


26.03.2014

Zaradi ribogojnice občasno suha struga potoka

Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.


Stran 16 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov