Po pobegu iz zapora v Kopru so se pojavile zamisli, da bi morali imeti strožji zaporni sistem. Toda zaostrovanje bi lahko predstavljalo nevarno past.

Po pobegu iz zapora v Kopru so se pojavile zamisli, da bi morali imeti strožji zaporni sistem

Generalni direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj meni, da ima Slovenija relativno sodoben in human sistem prestajanja zaporne kazni. Prepričan je, da je bil pobeg iz koprskega zapora zlorabljen za poskus restavracije nekih drugih metod in pristopov, ki so bili v zaporskem sistemu prisotni v nekem drugem času.

“Tovrstni dogodki nam povzročajo operativne probleme in skrbi, niso pa maloštevilni, ki jim to pride prav in samo čakajo, da lahko zlorabijo tak položaj.” – Jože Podržaj

Podržaj pravi, da varnost niso samo rešetke, ključi in kamere, ampak je predvsem odnos.

“Pretiravanje z varnostjo običajno pomeni predvsem strošek, ne prinese pa dobrega rezultata.”

Direktorica Urada za probacijo Danijela Mrhar Prelić opozarja, da imajo najnižjo, med 15- in 20-odstotno stopnjo povratništva na Norveškem, kjer imajo zelo odprt zaporni sistem, podkovan s številnimi dejavnostmi in prostimi izhodi. Po drugi strani imajo v ZDA, kjer imajo izjemno strog, zaprt in rigiden sistem izvrševanja kazni, kar 70-odstotno stopnjo povratništva.

“Do kod ima kaznovanje svoj pomen? Jaz to primerjam z vzgojo otroka. Ali otrok, ki je samo kaznovan in se mu nalaga kazen na kazen, v resnici spremeni svoje vedenje? Pogosto ne. Če kazni sledijo pojasnila, zahteve, vključevanje in delo z njim, se zgodijo spremembe. Enako je z obsojenci.” – Danijela Mrhar Prelić

Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo meni, da govorjenje o tem, da so zapori hoteli, kaže na odkrito agresivnost do zaporniške populacije, kar pa ne pomeni, da se zaposlenim dogajajo dobre stvari, ampak da so preobremenjeni in imajo prenizke dohodke.

“To je treba reševati, vendar ne na plečih obsojencev. Del tega gre tudi na račun tega, da se številnim ljudem na prostosti ne godi dobro, vendar zaporniki niso tista točka, na kateri bi reševali take probleme. Koprski pobeg je služil predvsem kot povod za neko obračunavanje, pred katerim se ne smemo umakniti, in ga je treba razrešiti.” – Dragan Petrovec