Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta.
Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Doc. dr. Anže Kristan meni, da gre za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta
Kirurška urgenca je namenjena tistim, ki bi jim neobravnava v kirurški urgenci lahko povzročila tveganje za izgubo življenja ali veliko poslabšanje zdravja v zelo kratkem času, vendar več kot polovica bolnikov, ki pride v urgentni kirurški blok v UKC Ljubljana, ne potrebuje takojšnje zdravstvene oskrbe. Kljub temu nenujnih zdravstvenih storitev ne zaračunavajo.
“Ljudje pri nas iščejo pomoč. Sami težko ocenijo, kaj je nujno in kaj ni, kaj je za urgenco in kaj za splošnega zdravnika.” – vodja zdravstvene nege in oskrbe urgentnega kirurškega bloka Simon Arbajter
Vodja urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da je to, kar se dogaja v urgentnih centrih, odraz neizdelane piramide slovenskega zdravstva. “Tukaj je težko prenašati večji del krivde na naše paciente.”
“Načeloma poškodovanec ni kriv, če mora poiskati pomoč v bolnišnici, predvsem zato, ker primarna raven zaradi znanih težav, predvsem števila primarnih timov, ni sposobna sprocesirati takega števila bolnikov.” – Anže Kristan
Specialistka družinske medicine in strokovna direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana, v katerem nenujne obiske v urgentnih ambulantah zaračunavajo, Tea Stegne Ignjatovič ocenjuje, da je nenujnih obiskov približno tretjina.
“Treba se je zavedati, da so čakalne dobe na neko predvideno diagnostiko včasih res nerazumno dolge. Ljudje s prihodom na urgenco včasih želijo vstopiti v zdravstveni sistem in prej priti do kakšne preiskave.” – Tea Stegne Ignjatovič
Kristan meni, da rešitev ni v zaračunavanju nenujnih storitev, ampak v tem, da bi morali postavi pravilno zdravstveno piramido. “Da je najširša baza na primarni ravni. Da se na primarni ravni vsaj določene osnovne diagnostične preiskave, kot je navadno rentgensko slikanje in ultrazvok, še okrepijo. Tako bi razbremenili tako sekundarno kot terciarno raven in hkrati tudi naval na urgentne centre.”
Na primarni ravni bi po Kristanovem mnenju pogosteje morali opraviti vsaj osnovno diagnostiko. “Dogaja se, da prihajajo bolniki v urgentne centre na preventivno rentgentsko slikanje, ker jim je bilo tako naročeno.”
V Ljubljani se bo kmalu začela tretja stopnja graditve urgentnega kirurškega bloka, zaradi česar bodo na urgenci prisiljeni krčiti prostore, vključno s čakalnico. “Verjetno bo na koncu leta število pacientov enako, občutek gneče pa bo neizmerno večji. Po prenovi bo oskrba poškodovancev in kirurških bolnikov, ki dejansko zahtevajo obravnavo v bolnišnici, še kakovostnejša, hitrejša in uspešnejša. Gotovo pa ne gremo v izgradnjo urgentnega kirurškega bloka z namenom, da bomo povečali pretočnost. Upamo, da se bo del najmanj nujnih pacientov sčasoma preselil na primarno raven.”
“Zavedati se moramo, da so ljudje, ki jim približno 20 evrov lahko pomeni toliko, da bodo sami svoje stanje ocenili za neurgentno in zaradi 20 evrov ne bodo šli na urgenco. To bi se lahko končalo tragično.” – Anže Kristan
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta.
Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Doc. dr. Anže Kristan meni, da gre za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta
Kirurška urgenca je namenjena tistim, ki bi jim neobravnava v kirurški urgenci lahko povzročila tveganje za izgubo življenja ali veliko poslabšanje zdravja v zelo kratkem času, vendar več kot polovica bolnikov, ki pride v urgentni kirurški blok v UKC Ljubljana, ne potrebuje takojšnje zdravstvene oskrbe. Kljub temu nenujnih zdravstvenih storitev ne zaračunavajo.
“Ljudje pri nas iščejo pomoč. Sami težko ocenijo, kaj je nujno in kaj ni, kaj je za urgenco in kaj za splošnega zdravnika.” – vodja zdravstvene nege in oskrbe urgentnega kirurškega bloka Simon Arbajter
Vodja urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da je to, kar se dogaja v urgentnih centrih, odraz neizdelane piramide slovenskega zdravstva. “Tukaj je težko prenašati večji del krivde na naše paciente.”
“Načeloma poškodovanec ni kriv, če mora poiskati pomoč v bolnišnici, predvsem zato, ker primarna raven zaradi znanih težav, predvsem števila primarnih timov, ni sposobna sprocesirati takega števila bolnikov.” – Anže Kristan
Specialistka družinske medicine in strokovna direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana, v katerem nenujne obiske v urgentnih ambulantah zaračunavajo, Tea Stegne Ignjatovič ocenjuje, da je nenujnih obiskov približno tretjina.
“Treba se je zavedati, da so čakalne dobe na neko predvideno diagnostiko včasih res nerazumno dolge. Ljudje s prihodom na urgenco včasih želijo vstopiti v zdravstveni sistem in prej priti do kakšne preiskave.” – Tea Stegne Ignjatovič
Kristan meni, da rešitev ni v zaračunavanju nenujnih storitev, ampak v tem, da bi morali postavi pravilno zdravstveno piramido. “Da je najširša baza na primarni ravni. Da se na primarni ravni vsaj določene osnovne diagnostične preiskave, kot je navadno rentgensko slikanje in ultrazvok, še okrepijo. Tako bi razbremenili tako sekundarno kot terciarno raven in hkrati tudi naval na urgentne centre.”
Na primarni ravni bi po Kristanovem mnenju pogosteje morali opraviti vsaj osnovno diagnostiko. “Dogaja se, da prihajajo bolniki v urgentne centre na preventivno rentgentsko slikanje, ker jim je bilo tako naročeno.”
V Ljubljani se bo kmalu začela tretja stopnja graditve urgentnega kirurškega bloka, zaradi česar bodo na urgenci prisiljeni krčiti prostore, vključno s čakalnico. “Verjetno bo na koncu leta število pacientov enako, občutek gneče pa bo neizmerno večji. Po prenovi bo oskrba poškodovancev in kirurških bolnikov, ki dejansko zahtevajo obravnavo v bolnišnici, še kakovostnejša, hitrejša in uspešnejša. Gotovo pa ne gremo v izgradnjo urgentnega kirurškega bloka z namenom, da bomo povečali pretočnost. Upamo, da se bo del najmanj nujnih pacientov sčasoma preselil na primarno raven.”
“Zavedati se moramo, da so ljudje, ki jim približno 20 evrov lahko pomeni toliko, da bodo sami svoje stanje ocenili za neurgentno in zaradi 20 evrov ne bodo šli na urgenco. To bi se lahko končalo tragično.” – Anže Kristan
Vse več je otrok s specifičnimi učnimi težavami, zaradi prepozne pomoči pa je vse več tudi tistih, ki imajo kompleksnejše motnje. Tudi v šolskem sistemu ne izvajajo prilagoditev in ne zagotavljajo dodatne pomoči otrokom s priporočili, zato starše pravzaprav spodbujajo, naj sprožijo postopek pridobivanja odločb za usmerjanje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Slovenija je edina država v Evropski uniji, ki plačno razliko med spoloma zadnja leta povečuje. Res pa je, da je bila ta še leta 2009 pri nas najnižja med vsemi evropskimi državami: manj kot odstotek in tudi danes smo (še) na šestem mestu po najnižji razliki. Še vedno, bi lahko znova poudarili. O čem sploh govorimo, ko govorimo o razliki v plači med spoloma in s katerimi ukrepi se jo lahko uspešno zmanjšuje? O tem v pogovoru z raziskovalko Evropskega inštituta za enakost med spoloma Jolanto Reingarde v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Kako je spletna platforma za najem počitniških namestitev Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg in kako vpliva na življenje domačinov?
Tovorni promet na mejnem prehodu Obrežje se je letos v primerjavi z lanskim letom povečal za več kot štiri odstotke. Ob vse daljših kolonah tovornjaki s svežim sadjem in zelenjavo ob petkih pogosto ne uspejo preiti meje do 13. ure, ko svoje delo konča fitosanitarna inšpekcija. Polni tovornjaki zato za ves konec tedna obtičijo na Obrežju. Kljub temu da morajo ob tem ves čas imeti prižgan hladilnik, sta sadje in zelenjava v ponedeljek že v veliko slabšem stanju, kot sta bila v petek.
Požari v zbirnih centrih za odpadke kažejo tudi na pomanjkljivo regulacijo požarne varnosti pri skladiščenju in predelavi odpadkov. Požarna varnost je v veliki meri prepuščena lastnikom. Zakaj bi morali več vlagati v preventivo, namesto da gasimo požare, ko je že prepozno?
Na primerjalnem testu nerafiniranega bučnega olja Zveze potrošnikov Slovenije se je večina vzorcev izkazala za dobro, en izdelek pa je vseboval preveliko vsebnost pesticidov. Kot pojasnjuje namestnik generalnega direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) dr. Jernej Drofenik, so proizvod že umaknili iz prometa. V njem so bili tudi ostanki nevarnega pesticida aldrina, ki ima podobne lastnosti kot DDT in je prepovedan že več desetletij. Pri bučnem olju mora biti navedeno samo poreklo države proizvodnje, poreklo semena pa ne. Polovica vzorcev, ki jih vzorči UVHVVR, vsebuje ostanke pesticidov. Od 1 do 2 odstotka vzorcev presega dovoljeno vrednost.
Kakšno zdravstveno oskrbo tuji turisti sploh lahko dobijo pri nas? Kaj jim zagotavlja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja in kaj, če je nimajo? Kam napotiti obolelega turista, ki ne sodi na urgenco? Na vprašanja je odgovarjala Eva Godina s Področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje ZZZS.
Nadzor kopalnih voda traja med kopalno sezono in sicer od 15. junija do 31. avgusta na celinskih vodah, na morju pa se začne že 1. junija in konča 15. septembra. Tveganje za okužbe se zaradi prisotnosti mikroorganizmov fekalnega izvora bistveno poveča na divjih kopališčih, kjer kakovosti vode ne spremlja nihče.
Zadnja leta so staranje prebivalstva, odnos do starosti, domovi za starejše pogoste teme pogovorov in razlogi za nezadovoljstvo. Zakaj smo se odločili, da izpostavimo združenje za dostojno starost Srebrna nit? Ker so v njem ljudje, ki želijo spremeniti odnos družbe in oblastnikov do starejših. Zbirajo informacije, svetujejo, spremljajo delo pristojnih ustanov, razkrivajo nepravilnosti. Napisali so že štiri pisma, v katerih javnost in pristojne, od predsednika vlade navzdol, opozarjajo na slabe razmere v domovih za starejše. Na zadnje pismo so jim zaenkrat po elektronski pošti poslali odgovore le avtomatski odzivniki.
Potrošniške organizacije, združene v Evropsko potrošniško organizacijo BEUC, med njimi je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, so v pet točk strnile zahteve, ki jih naslavljajo tudi na vse, ki kandidirajo na evropskih volitvah.
Andrej Pleterski je prepričan, da bi uzakonitev evtanazije ljudem dala občutek, da se jim ni treba bati, da bi v končnem obdobju svojega življenja padli v majhno skupino ljudi, ki umirajo zelo mučeniško. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik opozarja, da naša družba še ni dovolj zrela za uzakonitev evtanazije. Obiskali bomo tudi Alenko Čurin Janžekovič, ki se je odločila za evtanazijo v Švici.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste slišali povzetek prvomajskih reportaž iz hrvaškega podjetja ITAS PRVOMAJSKA in slovenskega M TOM. Obe sta v lasti delavcev. V Sloveniji smo imeli že kar nekaj poskusov delavskih prevzemov, uspešen pa je bil samo eden. Jadranka Vesel, soustanoviteljica Razvojnega inštituta za socialno ekonomijo, bo med drugim pojasnila, zakaj teh prevzemov pri nas ni več, čeprav so v nekaterih evropskih državah nekaj običajnega.
Odkar je ljubezen, so tudi ljubezenske prevare. In odkar je splet, obstajajo spletne. Ljubezenske prevare na spletu pa so pravzaprav tudi dober posel na podlagi socialnega inženiringa. Po navadi se začnejo s prošnjo za prijateljstvo na Facebooku ali Instagramu, povezovanje pa lahko traja tudi po več mesecev, preden se pojavi potreba po denarju. Ravno zaradi čustvene vpletenosti so nakazani zneski potem lahko vrtoglavi.
Štirinajst dni po valu napovedanih odpovedi družinskih zdravnikov delo v zdravstvenih domovih za zdaj poteka nemoteno. V Kranju, kjer se je za odpoved odločilo največ, 23 zdravnikov, pa prve težave pričakujejo že prihodnji mesec, ko bodo zdravniki izkoristili letni dopust. Uresničitev nameravanih odpovedi bi obremenila tudi urgence, saj razen v Ljubljani v stalno pripravljenih ekipah sodelujejo tudi družinski zdravniki. Tudi predlog o uvozu tujih družinskih zdravnikov je za mnoge nerealen.
Kamniški gorski reševalci , ki so med bolj obremenjenimi, so ostali brez prostorov. Klobčič rešitve so začeli odvijati sami. Pogodba za nove prostore z lastnikom nepremičnin na območju nekdanje smodnišnice v Kamniku je podpisana, čaka jih obnova. Trenutno so v bivalnikih, ki jih je priskrbela država. Kamniški gorski reševalci in prostovoljci imajo voljo, denarja pa ne dovolj. Zato so se odločili tudi za organizacijo dobrodelnega koncerta in SMS donacije. Država, ki bo letos za delo 430 gorskih reševalcev namenila okoli 540 tisoč evrov, za samo ureditev prostorov sedemnajstih gorsko reševalnih postaj in društev nima zakonske osnove, zato bodo nujne spremembe. Kamniški primer pa ni osamljen, saj se s podobnimi težavami srečujejo tudi drugod. Ustrezni prostori in dobra opremljenost pa so v času, ko imajo visoko usposobljeni prostovoljni gorski reševalci več kot 500 različnih posredovanj na leto, nepogrešljivi za nadaljnje delo v sistemu zaščite in reševanja.
V Sloveniji se vse bolj zavedamo pomena doma pridelane hrane in nujnosti večje samooskrbe. Toda intenzivno kmetijstvo ni najbolj okolju prijazno. Ne samo zaradi uporabe pesticidov in herbicidov, ampak tudi gnojil. Gnojenje zagotavlja rastlinam prehrano za rast in razvoj, vpliva pa tudi na vodo, ki jo pijemo, in biodiverziteto.
Nov varuh človekovih pravic Peter Svetina mesec dni po tem, ko je nasledil Vlasto Nussdorfer, ugotavlja, do bo treba še veliko pozornosti vložiti na področje enakopravnosti žensk, kot zelo pomembna pa jemlje tudi okoljska vprašanja. Trenutno se mu zdi najbolj pereče vprašanje stiske ljudi, ki ne morejo v domove za upokojence. Hkrati bi ljudje morali imeti možnost in pravico bivati v svojem lokalnem okolju. Napoveduje, da ne bo prijeten varuh do politikov.
Glavnina podnebno-energetskih politik in ukrepov se osredotoča na učinkovito rabo energije v stavbah in pridobivanje energije iz obnovljivih virov ter deloma na promet, kmetijstvo in odpadke. Toda energetskih in podnebnih ciljev ne bo mogoče doseči brez zmanjšanja rabe energije tudi v industriji. V studiu sta bila Andrej Gnezda iz fundacije za trajnostni razvoj Umanotera in Gregor Rome iz sektorja za kreditiranje Eko sklada.
Namesto zgodbe o uspehu kluba iz majhnega okolja in zgodbe o mladinski šoli, ki je čislana širom Slovenije, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša, izplen pa je slabši za vse vpletene.
Neveljaven email naslov