Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako je spletna platforma za najem počitniških namestitev Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg in kako vpliva na življenje domačinov?
Kako je spletna platforma za najem počitniških namestitev Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg in kako vpliva na življenje domačinov?
Ljubljana je še pred desetimi leti veljala za zaspano mesto, ki ga je potrebno oživiti. Oživljanje je bilo uspešno, turistične ponudbe v mestu mrgoli in sploh v poletnih mesecih v središču mesta vedno težje srečaš domačine.
“Bili smo tako uspešni da se zadnjih nekaj let pojavljajo kritike, da je Ljubljana preveč živa, preveč napolnjena s turisti.” Aidan Cerar, urbani sociolog
Statistični urad Republike Slovenije poroča, da nas je julija letos obiskalo 13 odstotkov več turistov kot junija lani, Banka Slovenije pa sporoča, da je Slovenija v prvem polletju beležila 1,16 milijarde evrov prilivov od izvoza potovanj, kar je skoraj pet odstotkov več kot v prvi polovici lanskega leta. Da je turistična panoga pri nas v vzponu, že dolgo ni več skrivnost. Turizem pa s seboj prinaša tudi posledice, v zadnjem času so najbolj opazne na področju razpoložljivosti stanovanj v turistično zanimivejših mestih. Lastniki stanovanj se vedno raje odločajo za kratkotrajno oddajanje stanovanj preko spletnih platform kot je Airbnb, s tem pa stanovanja izginjajo iz najemniškega trga. Nekateri lastniki stanovanja preko platforme oddajajo tudi samo čez poletje in iz njih izselijo študente in druge najemojemalce.
“Na koncu je prišlo do tega, da se je pojavila situacija, ko ni bilo na voljo toliko stanovanj. Ko misliš, da se bodo študentje in vsi ostali izselili, pridejo turisti. Lastniki in najemodajalci so ugotovili, da je to takrat zelo dober posel za njih.” študentka Nika
Kratkoročno oddajanje stanovanj v turistične namene brez dvoma spreminja najemniški trg v Sloveniji, na portalu Airbnb pa smo v začetku tega tedna zasledili celo sobo v študentskem domu IV. v Rožni dolini, ki sodi pod okrilje javnega zavoda Študentski dom Ljubljana in naj bi mladim med študijem omogočal ugodnejše bivanje. Ekonomska stanarina za mesec avgust za študenta znaša nekaj čez 56 €, torej 112 € za celo sobo, za nočitev prek Airbnb za dve osebi pa cena znaša odšteli 45 €.
Pravo regulacijo oddajanje preko portala Airbnb še vedno čakamo, se pa že sedaj sankcionira nezakonito oddajanje. Kljub visokim globam, ki znašajo od 400 do 30.000 €, se še vedno veliko ponudnikov odloči za oddajanje na črno. Airbnb je bil v osnovi dobra stvar, na začetkih nismo mogli predvidevati, da bo platforma še dodatno vzpodbudila stanovanjsko problematiko v Sloveniji.
“Količina stanovanj, ki je bila na trgu za dolgoročni najem, se je zmanjšala, ker se je na drugi strani del teh stanovanj preselil na turistični trg in se začel oddajati turistom. Poznamo različne primere, predvsem se veliko omenja velika mesta kot sta Barcelona in Amsterdam, vendar tudi v manjših mestih kot je Ljubljana to postaja težava in ljudje to zaznavajo kot težavo, da težje najamejo stanovanje.” Aidan Cerar, urbani sociolog
Alternative najemu počitniške namestitve preko portala Airbnb seveda obstajajo. Od tistih bolj klasičnih, ko se odločite za hotel ali hostel do modernejših kot sta Booking in Couchsurfing. Med najnovejšimi alternativami je platforma Fairbnb, ki obljublja pravičnejši turizem in zaenkrat nudi namestitve v 6 evropskih mestih. Prednost platforme je v tem, da je povezana z lokalnim okoljem, sodeluje z lokalnimi oblastmi in se pri oddajanju tudi drži lokalne zakonodaje.
Čeprav sta pomanjkanje stanovanj, predvsem za mlade, in turizem različni temi, sta v določeni meri zagotovo povezani. Če se želimo lotiti reševanja stanovanjske problematike, moramo nedvomno razmišljati dolgoročno, pri čemer ne smemo zanemariti čedalje večje turistične ponudbe in vedno bolj dostopnejših potovanj.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Kako je spletna platforma za najem počitniških namestitev Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg in kako vpliva na življenje domačinov?
Kako je spletna platforma za najem počitniških namestitev Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg in kako vpliva na življenje domačinov?
Ljubljana je še pred desetimi leti veljala za zaspano mesto, ki ga je potrebno oživiti. Oživljanje je bilo uspešno, turistične ponudbe v mestu mrgoli in sploh v poletnih mesecih v središču mesta vedno težje srečaš domačine.
“Bili smo tako uspešni da se zadnjih nekaj let pojavljajo kritike, da je Ljubljana preveč živa, preveč napolnjena s turisti.” Aidan Cerar, urbani sociolog
Statistični urad Republike Slovenije poroča, da nas je julija letos obiskalo 13 odstotkov več turistov kot junija lani, Banka Slovenije pa sporoča, da je Slovenija v prvem polletju beležila 1,16 milijarde evrov prilivov od izvoza potovanj, kar je skoraj pet odstotkov več kot v prvi polovici lanskega leta. Da je turistična panoga pri nas v vzponu, že dolgo ni več skrivnost. Turizem pa s seboj prinaša tudi posledice, v zadnjem času so najbolj opazne na področju razpoložljivosti stanovanj v turistično zanimivejših mestih. Lastniki stanovanj se vedno raje odločajo za kratkotrajno oddajanje stanovanj preko spletnih platform kot je Airbnb, s tem pa stanovanja izginjajo iz najemniškega trga. Nekateri lastniki stanovanja preko platforme oddajajo tudi samo čez poletje in iz njih izselijo študente in druge najemojemalce.
“Na koncu je prišlo do tega, da se je pojavila situacija, ko ni bilo na voljo toliko stanovanj. Ko misliš, da se bodo študentje in vsi ostali izselili, pridejo turisti. Lastniki in najemodajalci so ugotovili, da je to takrat zelo dober posel za njih.” študentka Nika
Kratkoročno oddajanje stanovanj v turistične namene brez dvoma spreminja najemniški trg v Sloveniji, na portalu Airbnb pa smo v začetku tega tedna zasledili celo sobo v študentskem domu IV. v Rožni dolini, ki sodi pod okrilje javnega zavoda Študentski dom Ljubljana in naj bi mladim med študijem omogočal ugodnejše bivanje. Ekonomska stanarina za mesec avgust za študenta znaša nekaj čez 56 €, torej 112 € za celo sobo, za nočitev prek Airbnb za dve osebi pa cena znaša odšteli 45 €.
Pravo regulacijo oddajanje preko portala Airbnb še vedno čakamo, se pa že sedaj sankcionira nezakonito oddajanje. Kljub visokim globam, ki znašajo od 400 do 30.000 €, se še vedno veliko ponudnikov odloči za oddajanje na črno. Airbnb je bil v osnovi dobra stvar, na začetkih nismo mogli predvidevati, da bo platforma še dodatno vzpodbudila stanovanjsko problematiko v Sloveniji.
“Količina stanovanj, ki je bila na trgu za dolgoročni najem, se je zmanjšala, ker se je na drugi strani del teh stanovanj preselil na turistični trg in se začel oddajati turistom. Poznamo različne primere, predvsem se veliko omenja velika mesta kot sta Barcelona in Amsterdam, vendar tudi v manjših mestih kot je Ljubljana to postaja težava in ljudje to zaznavajo kot težavo, da težje najamejo stanovanje.” Aidan Cerar, urbani sociolog
Alternative najemu počitniške namestitve preko portala Airbnb seveda obstajajo. Od tistih bolj klasičnih, ko se odločite za hotel ali hostel do modernejših kot sta Booking in Couchsurfing. Med najnovejšimi alternativami je platforma Fairbnb, ki obljublja pravičnejši turizem in zaenkrat nudi namestitve v 6 evropskih mestih. Prednost platforme je v tem, da je povezana z lokalnim okoljem, sodeluje z lokalnimi oblastmi in se pri oddajanju tudi drži lokalne zakonodaje.
Čeprav sta pomanjkanje stanovanj, predvsem za mlade, in turizem različni temi, sta v določeni meri zagotovo povezani. Če se želimo lotiti reševanja stanovanjske problematike, moramo nedvomno razmišljati dolgoročno, pri čemer ne smemo zanemariti čedalje večje turistične ponudbe in vedno bolj dostopnejših potovanj.
Naša poslušalka se mora z možem in dvema otrokoma v roku 90 dni izseliti iz neprofitnega stanovanja. Javni stanovanjski sklad mestne občine Ljubljana se je namreč odločil za tožbo, kljub temu, da je ob vselitvi plačala 10-odstotno lastno udeležbo, ki nastali dolg močno presega. Zakaj je stanovanjski sklad kljub lastni udeležbi in kljub temu, da je najemnica že poravnala več kot polovico dolga, vztrajal pri tožbi? Sodni stroški so stisko družine, ki je v dolgove zapadla zaradi bolezni, le še povečali. Bo država odpravila sistemske nepravilnosti na področju najema neprofitnih stanovanj?
Kdo je kriv, da podjetja, ki imajo okoljevarstvena dovoljenja za prevzem plastične embalaže, le te ne prevzemajo v zadostni meri? Ker se je v skladiščih komunalnih podjetij nabralo že več kot 4.500 ton plastične embalaže, na tem področju vlada pravi kaos. Komunalni delavci in inšpektorji so nemočni, krivdo za ta kaos prelagajo drug na drugega. Vsi pa so si enotni v tem, da je zakon, ki predpisuje ravnanje s plastičnimi odpadki, slab.
Čeprav center za socialno delo že vrsto let spremlja življenje družine in ve, da nujno potrebuje pomoč, je naša poslušalka, brezposelna samohranilka s tremi otroki, med njimi tudi deklico s težjo obliko cerebralne paralize, letos nenadoma ostala brez vseh oblik socialne pomoči. Je socialni sistem res tako tog, da socialni delavec lahko odloča zgolj tako, kot mu zapoveduje računalniški sistem? Je res edina pot pritožbeni postopek, ki zahteva ne le čas, pač pa tudi precej pravnega znanja pritožnika? Bodo popravki socialne zakonodaje prinesli kaj olajšanja za vse, ki zaradi lastnine doslej niso bili upravičeni do socialne pomoči?
Težave kabelskega sistema v Črnomlju. V Črnomlju ima operater kabelskega omrežja težave, ker ni vključen med dajalce soglasij pred izdajo gradbenega dovoljenja za prenovo ceste. Občina očitke o krivdi zavrača, prav tako Upravna enota in izdelovalec projektne dokumentacije. V kraju Svibnik pri Črnomlju pa imajo zaradi teh težav že slabši sprejem televizijskega signala. Veliko pa je pritožb gledalcev, ki sodelujejo v različnih kvizih TV Golica, gre na račun visokih telefonskih računov. Tržni inšpektorji pravijo, da gre v tem primeru za agresivno in zavajajoče trženje.
Zveza potrošnikov Slovenije ugotavlja, da je stanje na področju varstva potrošnikov v Sloveniji alarmantno. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo lani ni izvedlo načrtovanih javnih razpisov, razpis za Evropski potrošniški center, ki ga je sedem let uspešno vodila ZPS, pa je celo razveljavilo in se v nasprotju z nacionalnim programom samo prijavilo nanj.
Vse več ljudi ne zmore plačevati svojih obveznosti in se znajdejo v primežu izvršb. Banke pri tem zaračunavajo še stroške izvršbe in pogosto posežejo tudi po sredstvih, namenjenih preživetju, kot sta socialna pomoč ali otroški dodatek.
Se še spomnite nekoč ugledne Prešernove družbe? Danes nima niti poštnega predala več, knjige pa prodaja Knjigarna PD. Pri tej je naša poslušalka že aprila lani naročila in plačala nov priročnik o zdravem življenju, ki naj bi izšel kmalu zatem, maja, a ga še vedno ni prejela. Na telefonski številki knjigarne se oglaša le odzivnik. Konec decembra lani so jo iz založbe le poklicali in ji povedali, da mora naročiti še eno knjigo, če želi dobiti že plačano. Pojasnili so ji, da "pač tako v Sloveniji je" ...
Minulo leto smo v oddaji obravnavali široko paleto problemov. Od težav potrošnikov do osebnih stečajev in izbrisov z zavoda za zaposlovanje do tega, da so nekateri otroci v Sloveniji še naprej prisiljeni piti onesnaženo vodo in da voda ni zasebna lastnina. Pri tem smo opozarjali na napake in anomalije, odgovorni pa so nam pri tem postregli z marsikatero obljubo, nas pošiljali ribarit v kalne vode in nas prekinjali med snemanjem. A vprašanja smo postavljali še naprej in tudi letos jih bomo. Še prej pa smo preverili, kako so se razpletle nekatere zgodbe, na katere smo opozorili v letu 2013.
Zakaj prihaja do nerazumnih podražitev in dvojnega zaračunavanja storitev? Raziskujemo primere podražitve omrežnine v Domžalah, dvakratno zaračunavanje storitve pri Telemachu in poračun premije pri Vzajemni.
Saga s prodajo lesnega giganta Novoles se nadaljuje. Nekdanji delavci pa čakajo na oživitev proizvodnje.
Dve leti po podpisu Slovenija še vedno ni ratificirala Konvencije Sveta Evrope o nasilju nad ženskami. Je pa lani s spremembo kazenskega zakonika naredila velik korak nazaj – grožnje se ne preganjajo več po uradni dolžnosti, ampak gre za pregon na zasebno tožbo. Toda grožnje bi morali jemati resno.
Kaj se dogaja v domu, ki je bil ustanovljen z namenom spodbujanja odličnosti, znanosti in pomoči ustanovam.
Nova evropska direktiva čezmejnega zdravljenja v tujini, po kateri si lahko bolniki sami izberejo zdravljenje v katerikoli državi Evropske unije, prinaša marsikatero novost. Ali to pomeni, da je zdaj pot do vseh zdravstvenih storitev lažja? Kdaj je za zdravljenje potrebna odobritev zdravstvene zavarovalnice in v kolikšni višini ta povrne stroške zdravljenja? Odgovarjala je Eva Godina z ZZZS …
Afriški migranti prihajajo v Evropo lačni, žejni in bosi. Izčrpani od dolge poti si lahko oddahnejo, ker niso utonili ali pa že prej omagali v začaranem krogu, v katerem si jih med seboj podajajo tihotapci z ljudmi. Evropska migracijska politika tihotapcem omogoča dvigovanje cen v nebo. Evropska trdnjava si, razen ob največjih tragedijah, zatiska oči pred pravim morjem tragedij ljudi, ki se masovno utapljajo pred našimi skupnimi evropskimi vrati. Zidovi utrdbe Evropske unije so stvar vseh Evropejcev, ne le bruseljskih birokratov.
Pošta, kot smo jo pozanli zadnjih nekaj desetletij, se ruši. Pošta Slovenije je v fazi prestrulturiranja, kar lahko pomeni odpovedi. Nove podružnice pa bodo tudi v trgovinah in lokalih.
... tako bi namreč lahko sklepali glede na dogajanje v izolskem domu upokojencev. V njem že od julija lani bijejo neizprosno bitko za mesto direktorja. Preplet lokalnih, političnih in drugih interesov ustvarja negotovost, ki jo čutijo tako zaposleni kot stanovalci. Člani sveta doma pa opozarjajo na domnevne nepravilnosti pri investicijah, a do danes od vodstva še niso uspeli dobiti dokumentov in pojasnil, ki bi dvome lahko odpravili ali potrdili. Preverili smo tudi, kaj se dogaja v ptujskem domu upokojencev Ptuj. Sin enega od stanovalcev se že leta trudi dokazati, da njegovemu očetu zaračunavajo previsoke zneske ...
Nekatera podjetja svoje izdelke prodajajo tudi na nepošten način. Čedalje bolj zavajajoča je zlasti prodaja po telefonu. Po sledi prodaje mobilnega paketa podjetja Tušmobil je šel Marjan Jerman.
Kriterij najnižje cene pri javnih naročilih večkrat botruje temu, da je izbrana ponudba nižja od tiste, po kateri bi bilo mogoče zakonito poplačati delavce. Ti se, potem ko zahtevajo svoje pravice, soočajo z izsiljevanjem, grožnjami in prevarami.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Neveljaven email naslov