Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pristojno ministrstvo se je v obdobju varčevalnih ukrepov zavezalo, da bo ob boljši gospodarski sliki sredstva za zahtevne socialnovarstvene programe vrnilo na isto raven kot pred krizo. Toda delavke in delavci v teh programih opozarjajo, da še zmeraj izgorevajo na plačah iz časa krize. Zakaj za delavce v socialnovarstvenih programih krize še vedno ni konec in zakaj je ministrstvo iz predloga proračuna obljubljena dodatna sredstva nenadoma izbrisalo? Ali to ogroža te programe? Odgovarja Gorazd Rečnik.
Zakaj za delavce v socialnovarstvenih programih krize še vedno ni konec in izgorevajo na plačah iz časa krize?
Pristojno ministrstvo se je v obdobju varčevalnih ukrepov zavezalo, da bo ob boljši gospodarski sliki sredstva za zahtevne socialnovarstvene programe vrnilo na isto raven kot pred krizo. Toda delavke in delavci v teh programih opozarjajo, da še zmeraj izgorevajo na plačah iz časa krize. Ali to že ogroža programe, v katere je vključeno 160.000 ljudi?
Predsednica društva Projekt Človek Suzana Puntar opozarja, da varčevalnih ukrepov ni več, sredstva za delavce v socialnovarstvenih programih pa ostajajo enaka kot leta 2012. Usposobljeni kadri zato odhajajo. “Hkrati se bojimo, da sploh ne bomo dobili več novega kadra. Ko sliši, kakšne so plače, da ne more napredovati, da nima perspektive, se tukaj, če ni nujno, ne zaposli. Mi pa rabimo dober usposobljen kader, ker so to specifični programi, ki zahtevajo specifična znanja.”
Kot poudarjajo izvajalci programov, napredovanja ob obstoječih sredstvih niso možna, nadur ne morejo izplačevati.
“Ko prideš na Kralje ulice, je v redu imeti nekih 950 evrov plače. Potem mine pet let in še vedno dobiš 950 evrov, mine sedem let in še vedno enako. Ko začneš razmišljati o večjih življenjskih korakih, kot sta nakup stanovanja in imeti otroka, vidiš, da bi drugje bili vsaj plačilni pogoji veliko boljši.” – Bojan Kuljanac, Kralji ulice
Vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za socialne zadeve na pristojnem ministrstvu Mojca Pršina izpostavlja, da je ministrstvo za leto 2020 uspelo obdržati sredstva za socialnovarstvene programe v enaki višini kot za leto 2019. “Se pa trenutno soočamo z dejstvom, da je proračun za leto 2020 omejen, kar seveda vpliva tudi na obseg nalog in aktivnosti, ki jih mora država zagotoviti.”
Na vprašanje, ali 15.000 evrov, ki jih država zagotavlja za laičnega delavca v socialnovarstvenem programu, zadošča za minimalno plačo, na ministrstvu zagotavljajo, da bi to načeloma moralo zadostovati. “Do teh razlik, ko omenjate minimalno plačo, lahko pride predvsem takrat, ko je delavec bolj oddaljen od kraja dela, ker to zajema tudi potne stroške. Mora pa izvajalec zagotoviti sofinanciranje vsaj v višini 20 odstotkov.” Država preučuje zakonske možnosti, da bi nekatere socialnovarstvene programe uvrstila v javno mrežo in tako v celoti zagotovila financiranje iz proračuna.
“Uporabnikom in svojcem smo na razpolago tudi izven delovnega časa. Ker nimamo možnosti izplačila nadur, potem to v najboljšem primeru kompenziramo s kakšnimi urami, če se da. Največkrat se ne da, torej je tisto delo prostovoljno. Sem socialna delavka in v skladu z mojo naravo in poklicem se mi ne bi zdelo humano, da človeku rečem ne.” – Žanin Čopi
Žanin Čopi je strokovna vodja s 30 leti delovne dobe. Zadnjih 10 let dela v društvu za pomoč odvisnikom in njihovim družinam SVIT Koper. Dvakrat je že doživela izgorelost. “Telo me je obakrat opozarjalo. Pri vseh sodelavcih vidim znake, ki sem jih imela sama.”
Gregor Dular je socialni pedagog, ki se je po desetih letih zaposlitve v društvu Projekt Človek, predvsem zaradi finančnih razlogov odločil za delo v gospodarstvu. To delo sicer nima nobene povezave z njegovo izobrazbo in izkušnjami, toda životarjenja v socialnovarstvenem programu je imel dovolj. “Plača je prenizka za stopnjo izobrazbe, ki je potrebna za opravljanje tega dela. Ob vseh problemih, stresih, ki jih ta služba prinese, je plača izrazito prenizka. Tudi zdaj, ko je kriza mimo, država ni držala obljube, da bo po koncu recesije končala s temi rezi.”
“Sem smatral, da če pomagaš drugim, da moraš znati pomagati tudi samemu sebi.” – Gregor Dular
V socialnovarstvenih programih je zaposlenih približno 600 ljudi, njihove storitve uporablja približno 160.000 ljudi. Izvajalci so prepričani, da nadaljevanje varčevanja pri zaposlenih že ogroža programe.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Pristojno ministrstvo se je v obdobju varčevalnih ukrepov zavezalo, da bo ob boljši gospodarski sliki sredstva za zahtevne socialnovarstvene programe vrnilo na isto raven kot pred krizo. Toda delavke in delavci v teh programih opozarjajo, da še zmeraj izgorevajo na plačah iz časa krize. Zakaj za delavce v socialnovarstvenih programih krize še vedno ni konec in zakaj je ministrstvo iz predloga proračuna obljubljena dodatna sredstva nenadoma izbrisalo? Ali to ogroža te programe? Odgovarja Gorazd Rečnik.
Zakaj za delavce v socialnovarstvenih programih krize še vedno ni konec in izgorevajo na plačah iz časa krize?
Pristojno ministrstvo se je v obdobju varčevalnih ukrepov zavezalo, da bo ob boljši gospodarski sliki sredstva za zahtevne socialnovarstvene programe vrnilo na isto raven kot pred krizo. Toda delavke in delavci v teh programih opozarjajo, da še zmeraj izgorevajo na plačah iz časa krize. Ali to že ogroža programe, v katere je vključeno 160.000 ljudi?
Predsednica društva Projekt Človek Suzana Puntar opozarja, da varčevalnih ukrepov ni več, sredstva za delavce v socialnovarstvenih programih pa ostajajo enaka kot leta 2012. Usposobljeni kadri zato odhajajo. “Hkrati se bojimo, da sploh ne bomo dobili več novega kadra. Ko sliši, kakšne so plače, da ne more napredovati, da nima perspektive, se tukaj, če ni nujno, ne zaposli. Mi pa rabimo dober usposobljen kader, ker so to specifični programi, ki zahtevajo specifična znanja.”
Kot poudarjajo izvajalci programov, napredovanja ob obstoječih sredstvih niso možna, nadur ne morejo izplačevati.
“Ko prideš na Kralje ulice, je v redu imeti nekih 950 evrov plače. Potem mine pet let in še vedno dobiš 950 evrov, mine sedem let in še vedno enako. Ko začneš razmišljati o večjih življenjskih korakih, kot sta nakup stanovanja in imeti otroka, vidiš, da bi drugje bili vsaj plačilni pogoji veliko boljši.” – Bojan Kuljanac, Kralji ulice
Vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za socialne zadeve na pristojnem ministrstvu Mojca Pršina izpostavlja, da je ministrstvo za leto 2020 uspelo obdržati sredstva za socialnovarstvene programe v enaki višini kot za leto 2019. “Se pa trenutno soočamo z dejstvom, da je proračun za leto 2020 omejen, kar seveda vpliva tudi na obseg nalog in aktivnosti, ki jih mora država zagotoviti.”
Na vprašanje, ali 15.000 evrov, ki jih država zagotavlja za laičnega delavca v socialnovarstvenem programu, zadošča za minimalno plačo, na ministrstvu zagotavljajo, da bi to načeloma moralo zadostovati. “Do teh razlik, ko omenjate minimalno plačo, lahko pride predvsem takrat, ko je delavec bolj oddaljen od kraja dela, ker to zajema tudi potne stroške. Mora pa izvajalec zagotoviti sofinanciranje vsaj v višini 20 odstotkov.” Država preučuje zakonske možnosti, da bi nekatere socialnovarstvene programe uvrstila v javno mrežo in tako v celoti zagotovila financiranje iz proračuna.
“Uporabnikom in svojcem smo na razpolago tudi izven delovnega časa. Ker nimamo možnosti izplačila nadur, potem to v najboljšem primeru kompenziramo s kakšnimi urami, če se da. Največkrat se ne da, torej je tisto delo prostovoljno. Sem socialna delavka in v skladu z mojo naravo in poklicem se mi ne bi zdelo humano, da človeku rečem ne.” – Žanin Čopi
Žanin Čopi je strokovna vodja s 30 leti delovne dobe. Zadnjih 10 let dela v društvu za pomoč odvisnikom in njihovim družinam SVIT Koper. Dvakrat je že doživela izgorelost. “Telo me je obakrat opozarjalo. Pri vseh sodelavcih vidim znake, ki sem jih imela sama.”
Gregor Dular je socialni pedagog, ki se je po desetih letih zaposlitve v društvu Projekt Človek, predvsem zaradi finančnih razlogov odločil za delo v gospodarstvu. To delo sicer nima nobene povezave z njegovo izobrazbo in izkušnjami, toda životarjenja v socialnovarstvenem programu je imel dovolj. “Plača je prenizka za stopnjo izobrazbe, ki je potrebna za opravljanje tega dela. Ob vseh problemih, stresih, ki jih ta služba prinese, je plača izrazito prenizka. Tudi zdaj, ko je kriza mimo, država ni držala obljube, da bo po koncu recesije končala s temi rezi.”
“Sem smatral, da če pomagaš drugim, da moraš znati pomagati tudi samemu sebi.” – Gregor Dular
V socialnovarstvenih programih je zaposlenih približno 600 ljudi, njihove storitve uporablja približno 160.000 ljudi. Izvajalci so prepričani, da nadaljevanje varčevanja pri zaposlenih že ogroža programe.
Prejšnji teden je v oddaji Vroči mikrofon predstavnik ministrstva za infrastrukturo Jože Dimnik izpostavil, da bi Slovenija, če bi želeli doseči cilj, da bi omejili dvig globalne temperature do konca stoletja na 1,5 stopinje Celzija, morala vložiti 14 milijard evrov letno. V današnji oddaji Kje pa vas čevelj žuli Gorazd Rečnik preverja, kakšne so realnejše številke. Medvladni forum za podnebne spremembe je v poročilu prejšnji teden izpostavil tudi nujnost drastičnih družbenih sprememb, če bomo želeli preprečiti najbolj črne podnebne scenarije.
Eko sklad že več kot četrt stoletja spodbuja naložbe v zeleno prihodnost, večina pa ga pozna predvsem po subvencijah in kreditih za različne ukrepe na področju učinkovite rabe energije. Z direktorjem sklada mag. Hinkom Šolincem smo govorili o tem, kateri ukrepi so bili v obdobju delovanja najbolj priljubljeni, in o zamudah pri obravnavi vlog, s katerimi se spoprijemajo v zadnjem času. Predstavili smo tudi niz aktualnih spodbud, ki so na voljo občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov in večje energijske učinkovitosti stavb.
Katastrofalno stanje na področju stanovanjske oskrbe je posledica dolgoletne odsotnosti resne stanovanjske politike. Prevladala je namreč mantra, da bo vse uredila nevidna roka trga, kar pa se je seveda izkazalo za zelo zgrešeno. Eden od simptomov je dodeljevanje neprofitnih stanovanj mladim upravičencem prek žreba v Ljubljani. Kakšne so možnosti za razmah alternativnih oblik reševanja stanovanjske problematike, kot je zadružništvo?
Varne sobe dokazano preprečujejo smrti uporabnikov drog, prenašanje virusov HIV, hepatitisa in bakterijskih okužb ter zmanjšujejo uživanje drog na javnih mestih. Trenutno pa odvisniki uporabljajo droge tudi po parkih, javnih straniščih, lokalih in drugje. Posledice tega je, da marsikje ostane tudi pribor za injiciranje. Zakaj v Sloveniji še vedno ni varne sobe?
V Sloveniji se vse več gospodinjstev ogreva z lesnimi peleti, njihova proizvodnja narašča. Test, ki ga je v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije opravila Zveza potrošnikov Slovenije, je pokazal, da so razlike v kakovosti peletov še vedno zelo velike. Štirje odstotki vzorcev v niso ustrezali označenemu razredu, na trgu se pojavljajo celo ponarejeni certifikati.
Približno dve desetletji policisti poleg alkoholiziranosti preverjajo tudi vpliv drugih opojnih snovi, kot so psihoaktivna zdravila ali prepovedane droge- na vožnjo v cestnem prometu. Kakšne so metode prometnih policistov in kako verodostojni rezultati preverjanja. Če smo pri alkoholiziranosti že desetletja navajeni na ugotovljene mejne vrednosti , le-teh pri opojnih drogah še niso dokončno dognali. Dokazno preverjanje zato sloni na metabolitih oz. presnovkih po slovensko - kar pa vse pogosteje vodi tudi do krivic. Nekateri presnovki ostanejo v krvi ali drugih telesnih tekočinah tudi več mesecev po zadnjem zaužitju - in seveda že dolgo ne vplivajo več na vozne sposobnosti preiskovancev.
V akciji Očistimo gore, ki se ji je pridružilo kar nekaj organizacij, med drugimi Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, ZRC SAZU, Triglavski narodni park, ARSO, pa tudi Planinsko društvo Ljubljana Matica in drugi so v okolici Kredarice in Triglavskih podov nabrali 380 kilogramov odpadkov, po devetih letih od začetka projekta pa so naše gore lažje za kar 30 ton odpadkov.
Slovenija z zamudo vabi tuje producente z denarnimi povračili in se kot filmska lokacija promovira na velikih filmskih festivalih. Pri nas je svoj novi film Ne boj se, če te objamem tri dni nameraval snemati tudi z oskarjem nagrajeni italijanski režiser Gabriele Salvatores, toda v Lipici velike priložnosti niso prepoznali. Zakaj država vlaga sredstva za promocijo, če potem državno podjetje s svojim odnosom tuje producente odganja?
Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vsako leto ugotavlja številne nepravilnosti. Največ napak je bilo pri označbi porekla. V letu 2017 je inšpekcija preiskala tudi 894 vzorcev živil na vsebnost ostankov pesticidov. Direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak ugotavlja, da ima inšpekcija še veliko dela pri učinkovitosti nadzora nad prodajo sadja in zelenjave na stojnicah.
V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana je do konca julija delovno razmerje prenehalo 127 medicinskim sestram, od tega je bili 13 upokojitev in 110 sporazumih odpovedi delovnih razmerij. V tujini so neprimerno boljši pogoji dela in veliko višje plače. Podpredsednica sindikata delavcev zdravstvene nege Slovenije Blanka Pust, ki v UKC dela že več kot 30 let, pravi, da razmere še nikoli niso bile tako slabe.
Ob evropskem letu kulturne dediščine pri Evropski komisiji v ospredje postavljajo tudi krepitev prispevka evropske kulturne dediščine h gospodarski rasti. Kako realen je izziv če vemo, da se pri nas delež javnih sredstev za ohranjanje dediščine zmanjšuje? Bi ne bilo smiselno prej govoriti o krepitvi prispevka, ki ga kulturna dediščina pri nas potrebuje za preživetje? Več je Boris Žgajnar izvedel v pogovoru z dr. Robertom Peskarjem, generalnim konservatorjem na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Odkar je Slovenija del Evropske unije, smo se vozniki razvadili, da je večina potovanj z avtomobilom znotraj držav EU razmeroma preprosta. Voznik poleg veljavnega vozniškega dovoljenja in osebne izkaznice ne potrebuje nobenih drugih dokumentov. A ko prestopimo meje EU, se stvari lahko hitro zapletejo. Marsikdo je že debelo pogledal, ko so ga bosanski mejni organi vprašali, ali ima zeleno karto ali pa je makedonski policist recimo zahteval dovoljenje za vožnjo vozila v tujini, če voznik ni bil lastnik vozila. Po Evropi vsaj mednarodnega vozniškega dovoljenja ne potrebujemo, če pa gremo v malo bolj oddaljene dežele, pa je to v večini držav obvezno ali vsaj priporočljivo. A katero je pravo: tisto, izdano po Ženevski ali Dunajski konvenciji?
Odgovor na vprašanje o izobrazbi sploh ni tako enostaven, kot se nam zdi v prvem hipu. Če bi sledili zakonodaji, bi morali namreč odgovoriti v skladu s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij (SOK), ki velja že dve leti. S tem ogrodjem smo v evropskem in svetovnem prostoru s svojimi šolskimi listinami bolj primerljivi in prevedljivi. SOK je sistem za razvrščanje kvalifikacij v ravni glede na učne izide. Raven 1 pomeni zaključeno osnovno šolo, raven 2, da imamo poleg zaključnega spričevala osnovne šole tudi certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji … Raven 10 je diploma tretje stopnje oziroma doktorat znanosti. Slovensko ogrodje kvalifikacij imamo, posvojili in udomačili pa ga še nismo …
Ministrstvo za okolje in prostor v odloku o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave od 1. oktobra do 30. septembra 2019 predvideva odvzem 200 rjavih medvedov in 11 volkov. V društvu Dinaricum, opozarjajo, da se v odloku preveč usmerja na odstrel, pozablja pa se na preventivne dejavnosti.
Poleti se razgaljamo na vse mogoče načine, tudi na fotografijah in video posnetkih, ki nam nekoč lahko naredijo škodo. Vedno več kamer je nameščenih tudi na javnih mestih. Premalo se zavedamo, da so tudi naši obrazi osebni podatek. Kaj vse lahko počno kamere z našimi obrazi in teleščki in kje so meje? Gost: Andrej Tomšič, Urad Informacijske pooblaščenke. “Zasebnost moramo razumeti kot moč odločanja. Napredni video nadzor je sposoben prepoznati tudi naš obraz. To prinaša tudi slabosti. Primeri s Kitajske nam kažejo, v katero smer ne želimo.”
Razmislek o pomenu neodvisnega in nepristranskega testiranja izdelkov, za katerega skrbijo potrošniške organizacije. Ker je primerjalno testiranje zahteven strokovni in finančni zalogaj, so se združile v mednarodni konzorcij za raziskovanje in testiranje, katerega članica je tudi Zveza potrošnikov Slovenije.
V naselju Lokvica na goriškem Krasu je vzpostavitev javnega vodovoda pred dobrimi tridesetimi leti prinesla veliko olajšanje. A ob navdušenju se z občino takrat niso dogovorili za odškodnine in ureditev služnosti. Zato primerov, ko javni vodovod poteka čez zasebne parcele na Krasu, ni malo. Eden takih je pri Bogdanu Jazbecu, ki je zapuščeno domačijo na Lokvici kupil štiri leta po zgraditvi vodovoda in med obnovitvenimi deli ugotovil, da del trase z vodovodnimi cevmi poteka čez njegovo zemljišče in ne ob robu občinske ceste, kot so predvideli načrti. Vse od takrat si prizadeva urediti to problematiko. Z njo so na občini Miren-Kostanjevica dobro seznanjeni, toda denarja za prestavitev vodovoda ni, zapleta pa se tudi s pridobitvijo služnosti.
V zadnjih mesecih so že ob nekoliko povečanem prehodu meje v azilnem domu v Ljubljani ljudi drug ob drugem nameščali tudi v večnamenskih prostorih. Nenadoma je začelo prihajati vse manj ljudi, istočasno pa so ljudje v Bosni in Hercegovini začeli poročati, da v Sloveniji niso smeli niti zaprositi za azil. Boštjan Šefic na notranjem ministrstvu tako imenovane "push-backe", ki jih mednarodno pravo prepoveduje, kategorično zanika. Objavljamo celoten pogovor z državnim sekretarjem na Ministrstvu za notranje zadeve Boštjanom Šeficem. Pogovarjal se je Gorazd Rečnik.
V zadnjih mesecih so že ob nekoliko povečanem prehodu meje v azilnem domu v Ljubljani ljudi drug ob drugem nameščali tudi v večnamenskih prostorih. Nenadoma je začelo prihajati vse manj ljudi, istočasno pa so ljudje v Bosni in Hercegovini začeli poročati, da v Sloveniji niso smeli niti zaprositi za azil. Boštjan Šefic na notranjem ministrstvu tako imenovane “push-backe”, ki jih mednarodno pravo prepoveduje, kategorično zanika. Tudi o načrtih za postavitev dodatnih panelnih ovir na meji in o dejanskih stroških za prosilca za azil v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Na dvoriščih komunalnih podjetij je kar 6.000 ton mešane odpadne embalaže. Če bodo družbe za ravnanje z odpadki še naprej omejevale prevzem, se bo do konca leta nabralo kar 40.000 ton neprevzete odpadne embalaže.
Neveljaven email naslov