Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

(Ne) učinkovitost naše azilne politike

13.11.2019

Kaj se pri nas dogaja z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito in kako učinkovit je pravzaprav sistem vračanja migrantov?

Kaj se pri nas dogaja z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito in kako učinkovit je pravzaprav sistem vračanja migrantov?

Afganistancu Noorullahu Oriyakhelu po štirih letih grozi deportacija v nevarni Afganistan, potem ko je v Novem mestu, v katerem je bival zadnji dve leti, že stkal osebne vezi in se močno vključil v skupnost. V državo, za katero je konec oktobra Urad Združenih narodov za koordinacijo humanitarne pomoči objavil, da je bilo v njej zaradi dolgoletnega konflikta od začetka leta prisiljeno svoje domove zapustiti več kot 350.000 ljudi; razselitev se je zgodila v 31 od 34 afganistanskih provincah. V enakem obdobju lani je bilo v Afganistanu 310.000 razseljenih.

Noorullahov primer je kompleksen. Zdaj se v njegovem primeru vodi več postopkov, tudi na upravni enoti, a še vedno je zaprt v Centru za tujce in še vedno mu grozi tudi deportacija, ki nima časovne omejitve. Zavrnili so mu tako prošnjo za azil kot tudi njegovo vlogo za začasno zadrževanje v Sloveniji. Gre za institut, ki je bil uveden oktobra 2017 z dopolnjenim Zakonom o tujcih in ki ureja status zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito, ki pa jih obenem naša država iz različnih razlogov ne more vrniti v njihovo ali kako drugo državo. Dovoljenje se podeljuje za pol leta, po dveh letih bivanja s tem dovoljenjem pa si tujec pri nas lahko uredi tudi začasno prebivališče. Kar bi Noorullah pri nas že lahko imel.

Primer je problematičen, ne zato, ker bi izstopal, ampak ker prikazuje tipičen absurd slovenske politike.” – Miha Blažič, Delovna skupina za azil

Vasja Badalič, ki je nedavno izdal delo: Vojna proti civilistom: žrtve »vojne proti terorju« v Afganistanu in Pakistanu pravi, da Afganistan zagotovo ni varna država, spopadi pa potekajo po vsej državi. Miha Blažič dodaja:

Večinoma so Afganistanci dobivali azil po Evropski uniji, Slovenija pa ima pri tem izrazito negativen trend. To je politika odvračanja. Ideja, ki za tem stoji, je, da če bomo pokazali, da bomo obravnavali prošnje za azil državljanom Afganistana, jih bo potem tukaj več prosilo za azil. Tega pa mi nočemo.

Na vprašanje, zakaj ima Slovenija negativen trend podeljevanja azila prosilcem iz Afganistana v primerjavi z drugimi evropskimi državami, na Ministrstvu za notranje zadeve odgovarjajo, da je težko govoriti o negativnem trendu podeljevanja, saj se odloča od primera do primera. In še:

Kar zadeva statistiko na nacionalni ravni, menimo, da je treba upoštevati dejstvo, da večina prosilcev iz Afganistana samovoljno zapusti državo še pred izdajo odločitve, kar pomeni, da se o prošnjah v takih primerih ne odloči vsebinsko. V takih primerih ne izdamo negativne odločbe, ampak je postopek ustavljen. Letos je bilo do konca oktobra tako ustavljenih 81 odstotkov postopkov prosilcev iz Afganistana. Podobna statistika je bila tudi v letih 2017 (79 %) in 2018 (87 %).

Deportacijski postopki, ko zavrnjen prosilec za mednarodno zaščito dobi odločbo o vračanju, niso časovno omejeni, in prisilna deportacija se lahko zgodi tudi šele po več letih. Kot pravi pravna svetovalka pri Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij Urša Regvar, so postopki vračanja izjemno zahtevni in jih večina tujcev niti ne razume prav dobro, nikakor pa se ne morejo v teh postopkih zastopati sami.

Celotna EU v primerjavi s številom odločb o vrnitvi oziroma zapustitvi območja EU vrne približno 44 odstotkov ljudi.

Dejstvo pa je tudi, da so številke zgovorne: večina svetovnih beguncev se ne odloča za prihod v Evropo, pač pa je razseljenih v svojih in prvih sosednjih državah.

Letos do konca oktobra je od 3350 vloženih prošenj za mednarodno zaščito status begunca ali subsidiarne zaščite pri nas dobilo 62 ljudi.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

(Ne) učinkovitost naše azilne politike

13.11.2019

Kaj se pri nas dogaja z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito in kako učinkovit je pravzaprav sistem vračanja migrantov?

Kaj se pri nas dogaja z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito in kako učinkovit je pravzaprav sistem vračanja migrantov?

Afganistancu Noorullahu Oriyakhelu po štirih letih grozi deportacija v nevarni Afganistan, potem ko je v Novem mestu, v katerem je bival zadnji dve leti, že stkal osebne vezi in se močno vključil v skupnost. V državo, za katero je konec oktobra Urad Združenih narodov za koordinacijo humanitarne pomoči objavil, da je bilo v njej zaradi dolgoletnega konflikta od začetka leta prisiljeno svoje domove zapustiti več kot 350.000 ljudi; razselitev se je zgodila v 31 od 34 afganistanskih provincah. V enakem obdobju lani je bilo v Afganistanu 310.000 razseljenih.

Noorullahov primer je kompleksen. Zdaj se v njegovem primeru vodi več postopkov, tudi na upravni enoti, a še vedno je zaprt v Centru za tujce in še vedno mu grozi tudi deportacija, ki nima časovne omejitve. Zavrnili so mu tako prošnjo za azil kot tudi njegovo vlogo za začasno zadrževanje v Sloveniji. Gre za institut, ki je bil uveden oktobra 2017 z dopolnjenim Zakonom o tujcih in ki ureja status zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito, ki pa jih obenem naša država iz različnih razlogov ne more vrniti v njihovo ali kako drugo državo. Dovoljenje se podeljuje za pol leta, po dveh letih bivanja s tem dovoljenjem pa si tujec pri nas lahko uredi tudi začasno prebivališče. Kar bi Noorullah pri nas že lahko imel.

Primer je problematičen, ne zato, ker bi izstopal, ampak ker prikazuje tipičen absurd slovenske politike.” – Miha Blažič, Delovna skupina za azil

Vasja Badalič, ki je nedavno izdal delo: Vojna proti civilistom: žrtve »vojne proti terorju« v Afganistanu in Pakistanu pravi, da Afganistan zagotovo ni varna država, spopadi pa potekajo po vsej državi. Miha Blažič dodaja:

Večinoma so Afganistanci dobivali azil po Evropski uniji, Slovenija pa ima pri tem izrazito negativen trend. To je politika odvračanja. Ideja, ki za tem stoji, je, da če bomo pokazali, da bomo obravnavali prošnje za azil državljanom Afganistana, jih bo potem tukaj več prosilo za azil. Tega pa mi nočemo.

Na vprašanje, zakaj ima Slovenija negativen trend podeljevanja azila prosilcem iz Afganistana v primerjavi z drugimi evropskimi državami, na Ministrstvu za notranje zadeve odgovarjajo, da je težko govoriti o negativnem trendu podeljevanja, saj se odloča od primera do primera. In še:

Kar zadeva statistiko na nacionalni ravni, menimo, da je treba upoštevati dejstvo, da večina prosilcev iz Afganistana samovoljno zapusti državo še pred izdajo odločitve, kar pomeni, da se o prošnjah v takih primerih ne odloči vsebinsko. V takih primerih ne izdamo negativne odločbe, ampak je postopek ustavljen. Letos je bilo do konca oktobra tako ustavljenih 81 odstotkov postopkov prosilcev iz Afganistana. Podobna statistika je bila tudi v letih 2017 (79 %) in 2018 (87 %).

Deportacijski postopki, ko zavrnjen prosilec za mednarodno zaščito dobi odločbo o vračanju, niso časovno omejeni, in prisilna deportacija se lahko zgodi tudi šele po več letih. Kot pravi pravna svetovalka pri Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij Urša Regvar, so postopki vračanja izjemno zahtevni in jih večina tujcev niti ne razume prav dobro, nikakor pa se ne morejo v teh postopkih zastopati sami.

Celotna EU v primerjavi s številom odločb o vrnitvi oziroma zapustitvi območja EU vrne približno 44 odstotkov ljudi.

Dejstvo pa je tudi, da so številke zgovorne: večina svetovnih beguncev se ne odloča za prihod v Evropo, pač pa je razseljenih v svojih in prvih sosednjih državah.

Letos do konca oktobra je od 3350 vloženih prošenj za mednarodno zaščito status begunca ali subsidiarne zaščite pri nas dobilo 62 ljudi.


06.03.2019

Kdaj se bo slovenski javni potniški promet pripeljal v 21. stoletje?

Navdušenje nad vožnjo z vlaki je med Slovenci že davno ugasnilo. Če se je še leta 2013 po slovenskih tirih prepeljalo skoraj 16,5 milijona potnikov, je številka čez štiri leta padla na vsega 14 milijonov. Tudi število potovanj z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa je leta 2017 doseglo najnižjo raven od uvedbe urbane leta 2009. Kako obrniti negativni trend?


27.02.2019

Ker sta dala odpoved, sta ostala brez zadnje plače

V turizmu in gostinstvu imajo velike težave pri zagotavljanju usposobljenih delavcev, zato jih skušajo pridobiti tudi iz tujine. Delovne sile z območja nekdanje skupne države začenja zmanjkovati, zato podjetja poskušajo tuje delavce zadržati na različne načine. V tokratni oddaji boste slišali kuharja in natakarja, ki nista prejela januarske plače, ker so jima zaračunali 75 evrov najemnine več za vsak mesec bivanja pri delodajalcu – zaradi nezadovoljstva z delovnimi razmerami sta namreč dala odpoved pred koncem štiriletnega obdobja.


20.02.2019

Ali je snemanje seje občinskega sveta poseg v zasebnost svetnikov

Na občini Medvede že vse od ustanovitve seje občinskega sveta snemajo in posnetke objavijo na lokalni televiziji. Pred nekaj tedni pa se je prvič zgodilo, da seje niso predvajali, ker eden od občinskih svetnikov ni podpisal dovoljenja za snemanje in objavo. Podoben zaplet so pred kratkim imeli tudi v Brežicah. Sodeč po nedavni anketi Skupnosti občin Slovenije seje občinskih svetov snemajo v več kot polovici občin pri nas, do zadnjih lokalnih volitev pa večjih zadržkov ob objavah posnetkov sej svetniki niso imeli. Kako javna je vloga občinskih svetnikov in ali so zahteve posameznih svetnikov po varstvu osebnih podatkov, povezane s snemanjem sej občinskih svetov, upravičene?


13.02.2019

Urgentni centri odražajo stanje v celotnem zdravstvenem sistemu

Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta.


13.02.2019

Urgentni centri odražajo stanje v celotnem zdravstvenem sistemu

Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta.


06.02.2019

Bodo gostinci in nov lastnik lahko skupaj delali za razvoj Krvavca?

Po prihodu novega lastnika, podjetnika Janeza Janše na Krvavec, so se odnosi z gostinci skrhali. Direktor družbe RTC Krvavec na smučišču in v poslovanju družbe sredi smučarske sezone uvaja novosti in red. Spremembe so po mnenju gostincev, ki držijo skupaj, pogosto enostranske, dogovori ne držijo. To pa ni v prid nikomur, in ni dobro za nadaljnji razvoj uspešnega smučišča, je prepričana Maria Mia Grillc, ki ima Eko turizem Viženčar na Krvavcu že 25 let.


30.01.2019

So nam plastične vrečke zlezle pod kožo?

Kako se privajamo na nakupovanje brez brezplačnih plastičnih vrečk? Se zavedamo, da moramo začeti razmišljati o tem, da plastičnih vrečk sploh ne bomo več uporabljali? Katere korake lahko naredimo v tej smeri? Preverjamo med trgovci in kupci.


23.01.2019

Invalidska upokojitev za mladega človeka lahko pomeni finančno smrt

Ob boju s tako hudo boleznijo, kot je rak, predvsem mlade bolnike čakata še boj za socialno varnost in življenje z bistveno nižjimi dohodki. Že bolniška nadomestila so velika težava, predvsem za samozaposlene, kadar je nujna invalidska upokojitev, pa je finančni udarec še večji. Toda tudi vrnitev na delo ne prinaša vselej olajšanja, številne težave pa imajo tudi delodajalci. Kako najti boljše sistemske alternative, ki bodo ustreznejše za vse?


16.01.2019

Zapor ni hotel

Po pobegu iz zapora v Kopru so se pojavile zamisli, da bi morali imeti strožji zaporni sistem. Toda zaostrovanje bi lahko predstavljalo nevarno past.


09.01.2019

Zaposleni na centrih za socialno delo izgorevajo

Obseg dela in nalog se veča, zaposlenih pa je odločno, vsaj 300, premalo. To se odraža tudi v zaostankih pri izdajanju odločb. Namesto da bi pomagali ljudem v stiski na terenu, se zaposleni na centrih ukvarjajo z upravno administrativnimi nalogami. Kako bo ukrepala država? Gosta v studiu sta bila Špela Isop – MDDSZ in Perica Radonjič – Sindikat centrov za socialno delo. V oddaji sta sodelovala še dr. Vesna Leskošek in Francka Premzelj, predsednica Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije.


02.01.2019

Komentar Žuljev 2018 - drugi del

V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne okoljske, socialne, potrošniške in druge probleme, ki kažejo na to, v kakšni družbi živimo 28 let po plebiscitu. Letošnji izbor sta komentirala borka za človekove pravice, direktorica društva Amnesty International Slovenije, Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo, pobudnik gibanja za dezinstitucionalizacijo pri nas, dr. Vito Flaker.


26.12.2018

Komentar Žuljev 2018 – 1: Orwell bi padel v trans

V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne okoljske, socialne, potrošniške in druge probleme, ki kažejo na to, v kakšni družbi živimo 28 let po plebiscitu. Letošnji izbor sta komentirala borka za človekove pravice, direktorica društva Amnesty International Slovenije, Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo, pobudnik gibanja za dezinstitucionalizacijo pri nas, dr. Vito Flaker.


19.12.2018

Bodo v Kranju ostali brez rentgena in ultrazvoka?

Februarja bosta sočasno odšli specialistki radiologije v kranjskem zdravstvenem domu. Na ultrazvočni pregled zdaj čaka 320 pacientov, ki bodo lahko pregledani tudi pri koncesionarju. Pacientov ne vpisujejo več. Novega radiologa še ni na obzorju. Kljub prizadevanjem ni znano, ali bodo imeli v kranjskem zdravstvenem domu pacienti čez mesec in pol sploh na voljo rentgen in ultrazvok. Negotovost je velika tudi zato, ker so v Kranj prihajali tudi pacienti iz Škofje Loke, Kamnika in Medvod, kjer so prav tako ostali brez radiologov.


12.12.2018

Starejši so lahka tarča neetičnih prodajnih prijemov

Starejšega poslušalca so po telefonu poklicali iz podjetja BDC Tim, ali bi bil pripravljen sodelovati v predstavitvi izdelkov za zdravo življenje, na katero je potem prišlo osem starejših parov. Predstavili so tudi magnetno blazino, ki naj bi imela številne blagodejne učinke, med drugim naj bi delovala proti bolečinam. Po ustnem dogovoru, da blazino lahko po treh mesecih z ženo vrneta in dobita polnih 950 evrov nazaj, sta se odločila za nakup. Po treh mesecih učinkov ni bilo, dogovor pa tudi ni veljal več.


05.12.2018

Novosti na področju socialnih prejemkov

Od 1. decembra velja, da za nekatere socialne prejemke kot so otroški dodatki, državne štipendije in nekatere subvencije upravičencem ne bo več treba oddajati vlog. Za veliko večino socialnih transferjev pa jih bo še zmeraj treba oddati. Kdaj in komu je treba to storiti, katere vloge je nujno treba oddati prav v decembru in kaj lahko storijo tisti, ki že od jeseni čakajo na izdajo odločb, posebej za subvencijo vrtcev.


28.11.2018

Vse več toksičnih snovi, vse več bolezni

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


21.11.2018

Od razvojnega sodelovanja imamo lahko korist vsi

Razvojno sodelovanje prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju, njegovo izvajanje pa odpira številna vprašanja. Kakšni so izzivi razvojnega sodelovanja, kateri so uspešni slovenski razvojni projekti in zakaj Slovenija ne izpolnjuje svojih zavez na tem področju? Gorazd Rečnik se je pogovarjal s doktorico Majo Bučar s katedre za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede, Ano Kalin iz Foruma za enakopravni razvoj in Albinom Keucem iz platforme Sloga, v studio pa je povabil Uroša Vajgla s sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve.


14.11.2018

V Sloveniji imamo rekordno malo županj

Ženske imajo na lokalnih volitvah manj možnosti za izvolitev kot moški. V Sloveniji imamo v 212 občinah trenutno samo šestnajst županj. Po letošnjih lokalnih volitvah se to število lahko celo zmanjša. Za župansko mesto se poteguje 100 žensk, moških kandidatov je 588. Raziskuje Gorazd Rečnik.


07.11.2018

Boj za parkirna mesta v Celovških dvorih

Zaključil se je razpis za oddajo ponudb za nakup parkirnih prostorov v garaži Celovških dvorov v Ljubljani za namen javne parkirne hiše. Toda stanovalci so prepričani, da se ta parkirišča sploh ne bi smela prodajati, saj naj bi jim ob nakupu stanovanj obljubljali pravico do njihove uporabe za obiskovalce. Po informacijah iz DUTB je bilo za nakup z izklicno ceno 350.000 evrov izkazanega kar nekaj interesa. Zakaj hoče parkirišča prodati po čim višji ceni in zakaj se stanovalci počutijo izigrane?


24.10.2018

Koliko mojc boste prižgali za prvi november?

V Sloveniji porabimo povprečno po osem sveč na prebivalca letno, kar nas uvršča na tretje mesto držav po porabi nagrobnih sveč. Razlogi so tudi kulturni, nekateri pa jih prižigajo bolj za še živeče znance kot za pokojnike. Ostanki sveč vsekakor predstavljajo velik okoljski problem, ne glede na to, ali smo prižgali mojco, blaža, petro ali morda elektronsko svečo. Ste pripravljeni glede na pogubne okoljske vplive plastike prižgati kakšno ‘mojco iz akcije’ manj?


Stran 4 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov