Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Namesto plejade zvezd na nebu megainstalacija satelitov

15.01.2020

Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola, glasna so tudi opozorila astronomov, da bomo s tem zapravili starodavno vrednoto temnega nočnega neba.

Smo vkorakali v novo dobo komercializacije vesolja?

Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola.

Prvi, ki so ugotovili, da so načrtovane izstrelitve sporne, so bili astronomi. Astrofizičarka dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici:

“Nasprotujemo, zato ker motijo naše znanstveno delo, tako v vidni svetlobi kot v radijskih valovih. Poleg tega celotnemu človeštvu jemljejo pogled na nočno nebo, ki ga bodo zdaj motile črtice, sledi, ki jih povročajo Starlink sateliti. To ne moti samo astronome, ampak bi moralo skrbeti celotno človeštvo. To bo še posebej prizadelo projekte, kjer iščemo spremenljive izvore na nebu – eksplozije zvezd, plinska raztrganja zvezd … tudi zaznavanje asteroidov. Asteroidi, ki bi lahko uničili celo mesto, so slabo poznani in sateliti bodo odkrivanje takih objektov zelo oteževali.”

Astrofizičarka Andreja Gomboc ob tem izpostavlja tudi varnostne razloge. Večja gneča v nižje ležečih orbitah bo pomenila tudi večjo možnost trkov, večja možnost trkov pa večje število vesoljskih smeti, ki bodo imele, posledično, še večjo verjetnost trčenja.

Da astrofiziki ne govorijo na pamet, potrjujejo tudi pretekle izkušnje, pripomni astrofizik dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Tudi v preteklosti so v nebo pošiljali manjše komercialne konstelacije satelitov, ki so kljub drugačnim zagotovilom motile astronome.

“Slaba izkušnja je bil sistem satelitov, z imenom Iridium, kjer se je izkazalo, da oddajniki niso delovali, kot bi bilo treba, zato so ti močno onesnažili posamezne frekvence, ki so rezervirane za astronomijo. Ker Iridium ni bil komercialno uspešen, je nevarnost nekako mimo. Starlink ima bistveno krajše frekvence. V bližini so tiste frekvence, s katerimi so opazovali črno luknjo. Tako da ja, v bližini se lahko marskikaj zgodi, ampak zaenkrat še ni znano, kako se ti oddajniki obnašajo. Obstaja nevarnost onesnaževanja radijskih frekvenc.”

In čemu naj bi bila megainstalacija satelitov sploh namenjena? Dr. Iztok Kramberger z mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, kjer vodi Laboratorij za digitalne in informacijske sisteme, meni:

“Ideja ni nič novega, Musk mora hiteti, ker ga predpisi silijo v to situacijo, ker je zasedel precejšen del frekvenčnega sektorja. Kolikor je meni znano, za zdaj nimajo zagotovljenih zemeljskih terminalov. Naša izkušnja je bila vedno ta, da je vesolje bolj področje, kjer velja staro rimsko pravo – prvi prideš, prvi melješ. Po ameriško. Onweb, ki je bolj evropsko usmerjen, zaostaja, za Kitajce pa tudi vemo, da gradijo nekaj podobnega.”

Doba tako imenovane komercializacije vesolja je neizbežna

“Definitivno prihaja,” pravi Kramberger. Tukaj vidim težavo, da vsi ki ponujajo tehnologijo – mobilni trg, ki je trenutno eden najmočnejših – vsi, ki proizvajajo opremo, vidijo velike poslovne priložnosti, Starlink je ena od teh priložnost, vprašanje, ali se da to enostavno ustaviti. Če mene vprašate, ali je to dejanski interes omogočiti komunikacijo kjerkoli – mislim, da je bolj pomembno, da se izogneš posrednikom.”

Kako pa je z omejitvami, kdo izvaja na tem področju nadzor, kdo prevzame odgovornost v primeru škode? S pojasnili o mednarodnih dokumentih, ki se nanašajo na vesoljsko pravo, se nam je v studiu oglasila pravnica Katja Grünfeld, ki je ena od redkih strokovnjakinj za to področje pri nas.

“Pogodbenice so vedno države, ki morajo zagotoviti, da je določen organ znotraj njihove organizacije tisti, ki obravnava vse prošnje za izstrelitve in izdaja dovoljenja. V dotičnem primeru je izdala dovoljenje Amerika in zato bodo ZDA tudi morale izvajati nadzor nad temi dejavnosti. Če bo prišlo do nesreče, bo na mednarodni ravni odgovarjala Amerika. Ta pa lahko od zasebnih akterjev zahteva povračilo stroškov, če ima to v nacionalni zakonodaji.”

V prihodnjih letih bomo torej na nebo poslali več satelitov, kot smo jih kadarkoli doslej. Razlika bo tudi v tem, da bodo to sateliti, ki bodo tja gor potovali iz izključno komercialnih interesov.

****V prispevku smo z dovoljenjem avtorja objavili zvočni insert z videoposnetka na spletni strani YouTube avtorja Alyna Wallacea. V izvirniku je na voljo tukaj.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Namesto plejade zvezd na nebu megainstalacija satelitov

15.01.2020

Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola, glasna so tudi opozorila astronomov, da bomo s tem zapravili starodavno vrednoto temnega nočnega neba.

Smo vkorakali v novo dobo komercializacije vesolja?

Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola.

Prvi, ki so ugotovili, da so načrtovane izstrelitve sporne, so bili astronomi. Astrofizičarka dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici:

“Nasprotujemo, zato ker motijo naše znanstveno delo, tako v vidni svetlobi kot v radijskih valovih. Poleg tega celotnemu človeštvu jemljejo pogled na nočno nebo, ki ga bodo zdaj motile črtice, sledi, ki jih povročajo Starlink sateliti. To ne moti samo astronome, ampak bi moralo skrbeti celotno človeštvo. To bo še posebej prizadelo projekte, kjer iščemo spremenljive izvore na nebu – eksplozije zvezd, plinska raztrganja zvezd … tudi zaznavanje asteroidov. Asteroidi, ki bi lahko uničili celo mesto, so slabo poznani in sateliti bodo odkrivanje takih objektov zelo oteževali.”

Astrofizičarka Andreja Gomboc ob tem izpostavlja tudi varnostne razloge. Večja gneča v nižje ležečih orbitah bo pomenila tudi večjo možnost trkov, večja možnost trkov pa večje število vesoljskih smeti, ki bodo imele, posledično, še večjo verjetnost trčenja.

Da astrofiziki ne govorijo na pamet, potrjujejo tudi pretekle izkušnje, pripomni astrofizik dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Tudi v preteklosti so v nebo pošiljali manjše komercialne konstelacije satelitov, ki so kljub drugačnim zagotovilom motile astronome.

“Slaba izkušnja je bil sistem satelitov, z imenom Iridium, kjer se je izkazalo, da oddajniki niso delovali, kot bi bilo treba, zato so ti močno onesnažili posamezne frekvence, ki so rezervirane za astronomijo. Ker Iridium ni bil komercialno uspešen, je nevarnost nekako mimo. Starlink ima bistveno krajše frekvence. V bližini so tiste frekvence, s katerimi so opazovali črno luknjo. Tako da ja, v bližini se lahko marskikaj zgodi, ampak zaenkrat še ni znano, kako se ti oddajniki obnašajo. Obstaja nevarnost onesnaževanja radijskih frekvenc.”

In čemu naj bi bila megainstalacija satelitov sploh namenjena? Dr. Iztok Kramberger z mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, kjer vodi Laboratorij za digitalne in informacijske sisteme, meni:

“Ideja ni nič novega, Musk mora hiteti, ker ga predpisi silijo v to situacijo, ker je zasedel precejšen del frekvenčnega sektorja. Kolikor je meni znano, za zdaj nimajo zagotovljenih zemeljskih terminalov. Naša izkušnja je bila vedno ta, da je vesolje bolj področje, kjer velja staro rimsko pravo – prvi prideš, prvi melješ. Po ameriško. Onweb, ki je bolj evropsko usmerjen, zaostaja, za Kitajce pa tudi vemo, da gradijo nekaj podobnega.”

Doba tako imenovane komercializacije vesolja je neizbežna

“Definitivno prihaja,” pravi Kramberger. Tukaj vidim težavo, da vsi ki ponujajo tehnologijo – mobilni trg, ki je trenutno eden najmočnejših – vsi, ki proizvajajo opremo, vidijo velike poslovne priložnosti, Starlink je ena od teh priložnost, vprašanje, ali se da to enostavno ustaviti. Če mene vprašate, ali je to dejanski interes omogočiti komunikacijo kjerkoli – mislim, da je bolj pomembno, da se izogneš posrednikom.”

Kako pa je z omejitvami, kdo izvaja na tem področju nadzor, kdo prevzame odgovornost v primeru škode? S pojasnili o mednarodnih dokumentih, ki se nanašajo na vesoljsko pravo, se nam je v studiu oglasila pravnica Katja Grünfeld, ki je ena od redkih strokovnjakinj za to področje pri nas.

“Pogodbenice so vedno države, ki morajo zagotoviti, da je določen organ znotraj njihove organizacije tisti, ki obravnava vse prošnje za izstrelitve in izdaja dovoljenja. V dotičnem primeru je izdala dovoljenje Amerika in zato bodo ZDA tudi morale izvajati nadzor nad temi dejavnosti. Če bo prišlo do nesreče, bo na mednarodni ravni odgovarjala Amerika. Ta pa lahko od zasebnih akterjev zahteva povračilo stroškov, če ima to v nacionalni zakonodaji.”

V prihodnjih letih bomo torej na nebo poslali več satelitov, kot smo jih kadarkoli doslej. Razlika bo tudi v tem, da bodo to sateliti, ki bodo tja gor potovali iz izključno komercialnih interesov.

****V prispevku smo z dovoljenjem avtorja objavili zvočni insert z videoposnetka na spletni strani YouTube avtorja Alyna Wallacea. V izvirniku je na voljo tukaj.


17.08.2011

Krajani desetih občin nasprotujejo gradnji visokonapetostnega daljnovoda Cirkovce - Pince; -Poti v alpske doline se zapirajo za promet

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


10.08.2011

Smrad iz bioplinarne v Ilirski Bistrici razburja krajane; -Vozniki tovornih vozil od uvedbe cestnin zaradi hrupa in onesnaževanja po državni cesti Kranj- Medvode ne smejo voziti . . .

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


03.08.2011

Kako Zavod za zdravstveno zavarovanje subvencionira medicinske pripomočke in izbere ponudnika?; Kljub prepovedi in visokim kaznim sta divji kopališči...

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


27.07.2011

Zakaj se policija, tožilstvo in operaterji ob kraji mobilnega telefona ne odzovejo učinkoviteje? 12:05 Kje pa vas čevelj žuli: Vozniki dostavnih vozil imajo z novo prometno ureditvijo v središču Idrije veliko težav...

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


20.07.2011

Zaradi hrupa z bližnje avtoceste v Slovenski Bistrici stanovalci zahtevajo postavitev protihrupne ograje - Kaj storiti, če ste kot lastnik vozila prejeli kaze, čeprav avta v času prekrška niste vozili vi, temveč vaš družinski član?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


13.07.2011

Kako ukrepati, ko vam v sadovanjaki in na njihvah divjad povzroči škodo; delodajalci zasebniki ponarejajo obvezna zdravniška spričela... 12:30 Novice

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


06.07.2011

V Črnomlju se je širil neznosen smrad, saj so z bližnje prašičje farme razlivali gnojnico po kmetijskih površinah; -Kakšni so razlogi, da na Vrhniki kljub velikim potrebam še vedno nimajo reševalnega vozila?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


29.06.2011

Na Dolenjskem iz zabojnikov kradejo odpadni papir - Zakaj so nekateri vrtci zapečatili igrala na zunanjem igrišču? - Kaj je razlog, da Plečnikov stadion iz dneva v dan vidno propada.

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


22.06.2011

Taksi službe - Zakaj taksisti po svoje oblikujejo cene za prevoz, zakaj ne izdajajo računov in turistom obračunavajo previsoke zneske?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


15.06.2011

Halo, inšpekcija?! Na telefonski številki naj bi državljane ustrezno napotili na pravo inšpekcijsko službo. Pa jih res? -Kdo bo v Ljubljani praznil greznice?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


08.06.2011

Ste letos za ogrevanje morali plačati več, kot ste pričakovali? Gost v studiu mag. Hinko Šolinc z Direktorata za energijo odgovarja na vprašanja poslušalcev.

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


01.06.2011

Zakaj je po logaškem »Napoleonovem drevoredu« dovoljen promet tovornih vozil, ki povzročajo hrup in tresljaje? Kako zapleteni so postopki za prenovo ali rušenje hiš in stanovanj s statusom kulturne dediščine?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


25.05.2011

Stanovalci središča Ljubljane ogorčeni zaradi hrupa, ki ga povzročajo gradnja garažne hiše in nočne prireditve - Zakaj so ljubiteljskemu restavratorju preprečili fotografiranje v tehniškem muzeju?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


18.05.2011

Ali je Elektro Gorenjska poslušalcu upravičeno odklopil elektriko?; -Poklicnim voznikom avtobusov se zdi sporen člen Zakona, ki določa mejo 7 kazenskih točk za prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja; -Zakaj Pošta...

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


11.05.2011

Kako mobing na delovnem mestu na svoji koži občuti direktor večjega podjetja - Zakaj v Izolski bolnišnici zasebno podjetje zaračunava gledanje televizije

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


04.05.2011

1) Kako dolgo bo gradbena deponija še uničevala vrtičke ob Kamniški Bistrici? 2) Zakaj pri Slovenski železnicah ne moremo kupiti vozovnic brez vnaprej določenega datuma in zakaj so zamude vlakov vse pogostejše? 3) Morajo v Žalcu...

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


27.04.2011

Je vsakoletno obvezno cepljenje psov proti steklini res prepogosto in celo škodljivo; -Otroški dodatek za otroke po 18. letu se ne ukinja s 1.6. letos, temveč s 1.1.2012 - potem pa?;- Bo načrtovana trasa 22 kilometrskega dal

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


20.04.2011

Je civilna iniciativa za samostojen Notranjski muzej zamudila zadnjo priložnost za to, da bi ohranila pred kratkim ukinjen samostojni muzej; -Kako je poslušalka plačala dolg svoje soimenjakinje

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


13.04.2011

Ko vam prodajo vikend . . .; - Kako do smetnjaka za papir?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


Stran 23 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov