Mednarodna raziskava, izvedena v 117 državah, Odkriti proračun 2019 ocenjuje vidike preglednosti proračuna, sodelovanja javnosti in nadzora nad proračunom. Slovenija je pri sodelovanju javnosti pri odločanju o javnih financah zbrala 11 od 100 možnih točk. Svetovno povprečje je 14, povprečje držav OECD pa 27. Več o pomenu sodelovanja javnosti pri oblikovanju proračuna z raziskovalko Ajdo Pistotnik in predsednikom Računskega sodišča Tomažem Veselom.

Slovenija je v mednarodni raziskavi Odkriti proračun 2019 pri sodelovanju javnosti pri odločanju o javnih financah zbrala 11 od 100 možnih točk. Svetovno povprečje znaša 14, povprečje držav OECD pa je 27

Mednarodna raziskava, izvedena v 117 državah, Odkriti proračun 2019 ocenjuje vidike preglednosti proračuna, sodelovanja javnosti in nadzora nad proračunom. Slovenija, ki je pri sodelovanju javnosti pri odločanju o javnih financah zbrala 11 od 100 možnih točk, ni edina država s tako nizkim številom, vsekakor pa je skrb vzbujajoče, da smo uvrščeni pod svetovnim povprečjem in povprečjem držav OECD. Raziskovalka iz društva EnaBanda Ajda Pistotnik:

“Dejansko smo daleč na dnu. Tako daleč, kot najmlajša država na svetu Južni Sudan, ki je prav tako zbral 11 točk.”

Še slabše od Slovenije se je izkazala Madžarska, ki je zbrala samo štiri točke, veliko večje sodelovanje v proračunskem procesu javnosti pa omogoča na primer Hrvaška. Z zagrebškega Inštituta za javne finance so nam odgovorili, da Hrvaška ima vzpostavljene mehanizme za sodelovanje javnosti v proračunskem procesu, ki jih Slovenija nima. Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel pa raziskavo Odkriti proračun vidi predvsem kot opozorilo na določen demokratični deficit.

“Bolj kot poskus numeričnega ovrednotenja, kje smo na lestvicah, vidim problem slovenskega proračuna v zelo visoki fiksaciji stroškov proračuna, ki so že v naprej opredeljeni. Vsak proračun se razglaša za razvojno naravnanega. Ampak dejstvo je, da je denarja za investicije in kreativni del vsakič manj. Zahteve mednarodnih politik, resolucij, usmeritev so že tako visoke, da si velike kreativnosti niti ne moremo več privoščiti.”

Profesor s Katedre za razvoj in menedžment organizacij in človeških virov na FDV dr. Andrej Rus izpostavlja, da je pri nas proračun zelo tehnični dokument, ki ni strukturiran na način, da bi se javnost sploh lahko vključila.

“Participacija javnosti ni to, da bom vsako leto mahal z zahtevami, da naj proračun drugače porabijo. Nočem, da bi nihala sredstva za osnovno in srednje šolstvo po nekem impulzu javnega vpliva. Hočem pa poznati proračun do te mere, da lahko začnem vplivati na njegovo dolgoročno sestavo.”

Poleg tega pa Rusa skrbi, da bomo iz evropskega sklada čez noč dobili pet milijard, ki jih bo treba takoj porabiti.

“Ista skupina ekonomistov, ki je še pred petimi leti razlagala, da nujno rabimo varčevanje, zlato pravilo, fiskalno disciplino, obrnila ploščo in rekla, da gremo v praktično nekontrolirano porabo. Skrbi me to, da so ekonomisti zelo fleksibilni pri svojih dogmah. Počasi prihajamo do tega, da ne bo več mogoče na hrbtu ljudi reševati elit, kot se je zgodilo po letu 2008. V Sloveniji smo nekaj let govorili, da moramo varčevati, da moramo imeti usklajene javne finance, da moramo iti proti uravnoteženemu proračunu, nihče ni niti razmišljaj o razvojnih projektih. Ko naenkrat pride ogromno denarja, se pa fantazija odpre, kontrola pa bo šele takrat, ko bo ta vlada že zdavnaj odslužila svoj mandat.”

Ajda Pistotnik še dodaja, da vlada zdaj odloča o proračunu brez sicer predvidenega vključevanja javnosti, kar pomeni, da ko se bo preverjalo letošnje leto, bo ocena Slovenije zelo verjetno še nižja kot je bila do zdaj.