"Novinarstvo je v krizi" je besedna zveza, ki je praktično navzoča ves čas. Zato si bomo zastavili dve temeljni vprašanji novinarstva: Kaj se dogaja? In kaj to pomeni? Predvsem pa: kako to, kar se dogaja, vpliva na razvoj družbe. Kam nas torej kot družbo lahko pripelje nova predlagana zakonodaja v Sloveniji? Sogovornika: Sonja Merljak Zdovc, odgovorna urednica spletnega časopisa Časoris, in izr. prof. Peter Sekloča, Fakulteta za humanistične vede Univerze na Primorskem Foto: Bobo

Kam nas kot družbo lahko pripelje nova predlagana medijska zakonodaja v Sloveniji?

"Novinarstvo je v krizi" je besedna zveza, ki je praktično navzoča ves čas. Zato si bomo zastavili dve temeljni vprašanji novinarstva: Kaj se dogaja? In kaj to pomeni? Predvsem pa: kako to, kar se dogaja, vpliva na razvoj družbe. Kam nas torej kot družbo lahko pripelje nova predlagana zakonodaja v Sloveniji?

"Svoboda izražanja in tiska je tako kot vsaka svoboda – ne samo v teoriji, ampak tudi v praksi – vedno obstajala, le da pogosteje ali izključno kot privilegij in redko, če sploh kdaj, kot univerzalna človekova pravica," je v uvodnem članku zbornika Premisleki o prihodnosti javnih medijev zapisal akademik in profesor dr. Slavko Splichal.

Po vzponu in razvoju tiska so mediji s pojavom radia, televizije in spleta, v 20. stoletju dosegli pravo eksplozijo in tudi vpliv. Zaradi nadzorne vloge nad tremi vejami oblasti, so mediji dobili tudi nadimek, četrta veja oblasti, za katero pa se po mnenju odgovorne urednice spletnega časopisa Časoris Sonje Merljak Zdovc zdi, da ima vedno manj moči.

Da je dodana vrednost medijev ravno v tem, da interpretira vsebino in dogodke ter jih postavlja v širši kontekst, pa poudarja komunikolog in izredni profesor Peter Sekloča na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem.

V Sloveniji lahko kmalu pričakujemo nove zakone na medijskem področju. Na Katedri za novinarstvo so zapisali, da so “predlogi sprememb štirih medijskih zakonov, ki so v javni obravnavi, pripravljeni tako slabo in tako škodljivo, da jih tudi spremembe posameznih predlaganih členov ne morejo bistveno izboljšati.” Ter pozvali k takojšnjem umiku iz zakonodajne procedure. Sonja Merljak Zdovc pravi, da nas tudi trenutni zakon še vedno zaznamuje in omejuje.

George Orwell je zapisal: "Svoboda tiska pomeni svobodo kritike in nasprotovanja". Svoboda pa je ena izmed temeljnih vrednot vsake demokratične družbe. Slavko Splichal pa še dodaja: “čim bolj se država in stranke vmešavajo v medije, tem večja je nevarnost ukinjanja civilne družbe in demokracije, saj so mediji lahko 'čuvaji demokracije' le, če predstavljajo civilnodružbeni nadzor nad nosilci (ne le) politične moči. To pa po drugi strani in na videz paradoksalno zahteva prav od politične države, da s sredstvi, ki jih ima na voljo, zagotovi pravni in materialni okvir za avtonomno delovanje medijev in novinarjev.”

"Pritiskov na javni servis ne doživljamo samo v Sloveniji. Velike težave imajo številni javni servisi po Evropi, tudi britanski BCC."

Pogovor z dr. Nikolajem Jeffsom, anglistom in sociologom kulture