Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
237 epizod
237 epizod
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Jutranji pogovor s posebno poročevalko iz Tel Aviva Karmen Švegl
Nemčija ima zaradi zgodovinske krivde poseben odnos do Izraela. Brandenburška vrata v Berlinu so zvečer odeta v barve izraelske zastave. Kako v Nemčiji odmeva vojna v Izraelu? Včeraj so v dveh zveznih deželah, na Bavarskem in v Hessnu potekale volitve v deželni zbor. V obeh deželah so zmagali konzervativci iz stranke CDU/CSU (to je stranka nekdanje kanclerke Merklove), kar ni bilo niti najmanj presenetljivo. Bolj kot to sta pomembni drugi stvari: prvič, kako so se odrezale vladne stranke in koliko podpore je dobila skrajna desnica (Alternativa za Nemčijo), ki se ji podpora v javnomnenjskih anketah krepi. Na Poljskem bodo konec tedna potekale parlamentarne volitve. Njihov izid je nemogoče napovedati. Ali se bo obdržala vlada stranke Zakon in pravičnost ali bo na oblast prišla opozicija pod vodstvom Donalda Tuska?
Klicna koda je bila tokrat zelo prometno obarvana: šli smo po zraku, tračnicah in zračnicah, pretekli maratonsko razdaljo in se vprašali, od kod se je vzel nadpovprečno topel bruseljski september.
Pretekli teden so bile oči Tržačanov uprte v Tržaški zaliv, kjer je bila kar štiri dni zasidrana največja ameriška letalonosilka. Številni trgovci in gostinci so bili menda nad obiskom ameriških vojakov navdušeni, spet drugi, mirovniki in okoljevarstveniki pa prihoda ladje niso bili veseli. Kaj kmalu pa se bo mesto že razveselilo novega dogajanja na morju. V pogovoru z dopisnico iz Trsta ne bomo šli tudi mimo tistega, zaradi česar je Italija v mednarodni politiki te dni spet v središču pozornosti - to je migrantska kriza.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem tokrat o opioidni epidemiji oz. o tem, da bodo zdaj čez lužo brez recepta prodajali zdravilo, ki preprečuje predoziranje oz. smrt zaradi predoziranja. Več kot 100 tisoč ljudi namreč umre na leto zaradi predoziranja. Govorili pa smo tudi o nori politični sceni, ko republikani skušajo ustavno obtožiti predsednika države, ter o začetku zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku.
Konec avgusta je italijansko javnost močno pretresla zgodba iz Caivana, kraja v zaledju Neaplja, ki velja za eno od središč camorre in trgovine z mamili. Epicenter kriminala sta siromašno blokovsko naselje Parco Verde in njegov zapuščeni športni center. Prav na dan obiska Melonijeve v tem kraju se je v središču Neaplja zgodil še en zločin, povezan z mladoletnimi: pred županstvom je neki šestnajstletnik ustrelil štiriindvajsetletnika – in to zaradi parkirnega mesta za vespo. Še ena aktualna tema pa je zaostritev zakonodaje, ki ureja zaščito žensk pred nasiljem. Analize statističnega zavoda Istat kažejo, da je kar 32 odstotkov žensk v Italiji vsaj enkrat v življenju doživelo fizično ali spolno nasilje, okoli tri odstotke pa jih je preživelo posilstvo. Lani je bilo v Italiji umorjenih 120 žensk, leto pred tem 119 – oziroma dve na milijon prebivalcev. Glede na število prebivalcev je to precej manj kot v Sloveniji, kjer letno zabeležijo med 5 in 7 umorov, ki so posledica partnerskega ali družinskega nasilja nad ženskami. Vendar pa je ta problem mnogo bolj prisoten v zavesti Italijanov kot pa pri Slovencih; upal bi si ugibati, da zaradi učinka kronike.
V Srbiji je začetek letošnjega šolskega leta nekoliko drugačen. Zelo živ je spomin na strelski pohod 3. maja v beograjski osnovni šoli, dan pozneje še v Mladenovcu in Smederevu. Še vedno potekajo protesti proti nasilju ki jih je sprožilo streljanje, v soboto je bil 18. po vrsti. Oblast se zdi, zahtev za zdaj noče slišati. Potekajo še drugi protesti potekajo, v Beogradu so se namreč odločili, da bodo vsi učenci učbenike dobili zastonj, zdaj seveda protestirajo drugod po državi, kjer jih morajo kupiti. Tudi prek vpisov v šole pa lahko vidimo eno največjih težav zahodnega Balkana, množično izseljevanje. A ko stopi na igrišče največja srbska športna ikona tega časa Novak Đoković, je pozabljena marsikatera težava srbskega vsakdanjika.
Turizem ima tudi svoje negativne plati. Poleg prevelikega števila turistov, zaradi katerih trpi življenje domačinov v starih mestnih jedrih, se Hrvaška že leta bori tudi proti nezakoniti privatizaciji obale. Zadnji incident se je zgodil v Dubrovniku, kjer je lastnik ene izmed vil zgradil zid in nanj postavil ograjo na javnem dobrem in s tem preprečil tudi dostop do javne plaže. Potem so zadevo v roke vzeli kar domačini. Pa tudi o nemški družini, ki se ji je minuli konec tedna zgodil malce nenavaden spodrsljaj. Za kaj je šlo? Zakaj so številna hrvaška mesta uvedla tako imenovane sejemske dneve? Kaj prinaša novost prihajajočega šolskega leta in sicer eksperimentalni celodnevni pouk?
Šolsko leto se začne točno čez teden dni v Berlinu, drugod so s počitnicami šele na polovici, v že v šolskih klopeh, že drugi teden. In tudi v Nemčiji je začetek šole zelo stresen, tudi zaradi precej višjih stroškov šolskih potrebščin, primankuje učiteljev. V Klicni kodi tudi o nemški pomoči Sloveniji po poplavah, ter da je bilo življenje pod Angelo Merkel bolj stabilno kot pod Olafom Scholzem.
Avstralija je še vedno država priseljencev. Napovedujejo, da bodo v prihodnje sprejeli tudi do 700 tisoč ljudi na leto. Kateri poklici so najbolj iskani in zaželeni? V Avstraliji živi tudi veliko Slovencev, kako se je med njimi obdržal slovenski jezik, ali spremljajo življenje v matični domovini? Velika tema v Avstraliji so tudi Aborigini, ljudstvo staroselcev. Kakšne pravice imajo in o čem se bo odločalo na skorajšnjem referendumu?
Iz Bruslja se nam oglača dopisnica Mojca Širok. Tudi v belgiji dežuje že več dni, a nikakor ni tako katastrofalno kot v Sloveniji. Dogajanje v naši državi sicer ni šlo mimo Belgijcev, tudi zato ker so pred leti sami utrpeli podobno. Spregovorimo tudi o mehanizmih evropske pomoči Sloveniji in vzponu desnice v Belgiji.
Smo v času turistične sezone, kako so Avstrijci zadovoljni z zasedenostjo turističnih kapacitet in kam odhajajo sami na dopust? Avstrijska vlada pa je tik pred parlamentarnimi počitnicami sprejela del nove zdravstvene reforme, tudi v Avstriji primanjkuje zdravnikov, kako jih nameravajo pridobiti? V teh poletnih mesecih je na Dunaju na ogled tudi velika umetniška inštalacija slovenske umetnice Vanje Bučan z naslovom Ledeniki na potepu, ki se ukvarja s temo podnebnih sprememb.
Ponedeljkov jutranji pogovor z dopisnico iz Trsta ponuja namige za obisk naravnih in kulturnih znamenitosti v regiji, kot tudi omembno številnih poletnih festivalov.
Ponedeljkov jutranji pogovor z dopisnikom iz Rima.
Klicna koda tokrat vrti ameriško številko. Dopisnik Andrej Stopar o tem, da so ameriške manjšine letos izgubile kriterij pozitivne diskriminacije pri vpisu na univerze, vrhovno sodišče je razveljavilo Bidnov odpis študentskih dolgov za najrevnejše in presodilo, da je diskriminacija LGBT, če se ne strinjaš z njihovim sporočilom, ustavna. Donald Trump pa prepričljivo vodi v tekmi za republikansko predsedniško nominacijo.
V Nemčiji so po zelo uspešnem 3-mesečnem poskusu lani poleti, ko so uvedli enotno mesečno vozovnico za ves javni prevoz za 9,99 evra, zdaj uvedli karto za 49 evrov, s katero lahko ljudje potujejo po vsej državi, vseh mestih, na vseh javnih prevozih, tramvajih, podzemnih, železnicah, z izjemo intercity vlakov. Kako uspešen je projekt? Se je dejansko povečala uporaba javnega prevoza, kar je namen? Enotna vozovnica je le eden od številnih novih projektov nemške vlade, ki pa ta čas ni zelo priljubljena. To potrjuje predvsem visoka podpora skrajno desni Alternativi za Nemčijo, ki je tudi nekakšna stranka protesta, in včeraj je prvič kandidat stranke AFD zmagal v okrožju v Turingiji in postal okrožni glavar. Vroče pa ni samo na politični sceni, tudi v Nemčiji je vročina v mestih vse večja težava, nemški minister za zdravje je predstavil nacionalni načrt za zaščito pred vročino.
Začenja se čas dopustov in potovanj in verjetno je prava mora, če vam zgubijo prtljago Letno poročilo Evropskega centra za spremljanje drog in odvisnosti od njih kaže, da so mamila dobro dostopna v večini Evrope in to vse vrste. In glede na medijska poročila je Belgija eno od središč tihotapljenja prepovedanih drog. Za zanimivo potezo je poskrbel Evropski parlament, ki je podprl povečanje števila poslancev v prihodnjem sklicu in koristi naj bi imela tudi Slovenija.
Kako se kažejo podnebne spremembe v azijskih velemestih na podeželju? Na Kitajskem se soočajo s problemom brezposelnosti med mladimi. Kitajska krepi cenzuro, bodo res prepovedali Airdrop in Bluetooth?
V soboto je bil v Beogradu že peti shod proti nasilju. Kakšni so protesti na katere zdaj prihaja po 50 000 ljudi, samo tisti proti MiloševićU oktobra 2000 so bili večji? Srbski predsednik Vučić je v odzivih na protestniške zahteve zelo oseben, premierka pravi, da je pripravljena kadarkoli odstopiti. Ampak opozicija zahteva neko prehodno obdobje, ker meni, da ima predsednik celotno državo tako pod nadzorom, da je proti njemu trenutno nemogoče zmagati. Presenetljiva je bila tudi odločitev, da bodo srbske šole s poukom končale že jutri. Druga Vučićeva fronta je Kosovo. Kaj lahko pričakujemo tam? Zdi se, da je tokrat pritisk večji na Kosovo, tudi iz ZDA in Natovih enot Kfor, ki so obsodili nasilje posebnih kosovskih policijskih enot, tudi to, da akcija ni bila napovedana. Kosovski premier Kurti ima problem, ker so ZDA njihov najtesnejši zaveznik.
Včeraj je potekal tako imenovani bruseljski tek, na katerem je sodelovalo 42.000 tekačev, tudi veliko Slovencev. Zakaj je tek postal prava bruseljska znamenitost? V Bruslju imajo sistem odlaganja smeti v vrečke, poznati je treba celo paleto barv in jih povezati s pravo vrsto odpadkov, zdaj so zamenjali režim pobiranja in še zlasti bruseljska predmestja so spominjala na južnoitalijanska mesta v času stavke smetarjev. Začelo se je ogrevanju motorjev politike pred evropskimi volitvami, ki bodo čez leto dni; kdo si želi še en mandat, denimo bi Ursula Von der Leyen rada še en mandat vodila Evropsko komisijo?
Neveljaven email naslov