Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hrvaški filozof Srećko Horvat o potresu v Zagrebu, krizi koronavirusa ter o tem, kaj je v tem trenutku subverzivno dejanje.
Hrvaško je poleg epidemije koronavirusa prizadel še potres. Hrvaški filozof Srećko Horvat pravi, da so se pojavile nestabilne razmere, ki jih nihče ni pričakoval. Čeprav se mogoče komu zdi, da živimo v času apokalipse, Horvat pojasnjuje, da apokalipsa ni konec sveta, ampak je lahko tudi odkritje. “Kar se zdaj dogaja s svetovno pandemijo koronavirusa, je odkritje, v smislu: zdaj padajo maske. Padajo maske populističnih vodij, ki so se na začetku virusu smejali in ga poimenovali kitajski virus, zdaj pa uvajajo izredne razmere. V tem smislu ne mislim, da je ta virus konec sveta, čeprav je videti apokaliptično. Ravno nasprotno, ta kriza odpira veliko prostora za neki drugačen svet po koronavirusu. Za svet po apokalipsi.”
Horvat se ekspertno ukvarja s pojmi subverzivnosti, radikalnosti ter tudi ljubezni. V danem trenutku je subverzivno na novo izprašati koncept – socialnega distanciranja: “Vsi nam govorijo, da je nujna telesna prekinitev stikov. Ne razumite me narobe, zelo resno jemljem ta virus, tudi sam sem v izolaciji že več kot 10 dni, zelo dobro vem, kaj pomeni socialno distanciranje. Mislim, da ta pojem napeljuje na napačno pot. Zato ker moramo zdaj ohranjati odnose brez stikov, po drugi strani pa potrebujemo več medsebojnega sodelovanja kot kadar koli prej.”
“Dejstvo, da delamo vse, tudi v samoizolaciji, da upočasnimo širjenje virusa, ne pomeni, da ne smemo biti v istem času kritični. Tu je ključna – ljubezen. Ne neka naivna ljubezen, ampak določena vrsta solidarnosti, ki se znova rojeva.“
Priznava, da v teh razmerah potrebujemo nadzor. Ker če se ljudje vedejo neodgovorno, morajo za to obstajati sankcije: “Problem pa je v tem, ker so na oblasti ljudje, ki bodo to vzeli kot opravičilo, da uvedejo razmere, ki bi lahko ostale tudi po tem, ko se kriza umiri.”
“V tej krizi se je humor vrnil na velika vrata. Skozi humor se kažeta tudi subverzivnost in možnost, da se izvlečemo iz mračnih časov. Realnost postaja surrealna. Dogaja se to, kar si nismo mogli zamisliti niti v najslabših znanstvenofantastičnih filmih.“
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Hrvaški filozof Srećko Horvat o potresu v Zagrebu, krizi koronavirusa ter o tem, kaj je v tem trenutku subverzivno dejanje.
Hrvaško je poleg epidemije koronavirusa prizadel še potres. Hrvaški filozof Srećko Horvat pravi, da so se pojavile nestabilne razmere, ki jih nihče ni pričakoval. Čeprav se mogoče komu zdi, da živimo v času apokalipse, Horvat pojasnjuje, da apokalipsa ni konec sveta, ampak je lahko tudi odkritje. “Kar se zdaj dogaja s svetovno pandemijo koronavirusa, je odkritje, v smislu: zdaj padajo maske. Padajo maske populističnih vodij, ki so se na začetku virusu smejali in ga poimenovali kitajski virus, zdaj pa uvajajo izredne razmere. V tem smislu ne mislim, da je ta virus konec sveta, čeprav je videti apokaliptično. Ravno nasprotno, ta kriza odpira veliko prostora za neki drugačen svet po koronavirusu. Za svet po apokalipsi.”
Horvat se ekspertno ukvarja s pojmi subverzivnosti, radikalnosti ter tudi ljubezni. V danem trenutku je subverzivno na novo izprašati koncept – socialnega distanciranja: “Vsi nam govorijo, da je nujna telesna prekinitev stikov. Ne razumite me narobe, zelo resno jemljem ta virus, tudi sam sem v izolaciji že več kot 10 dni, zelo dobro vem, kaj pomeni socialno distanciranje. Mislim, da ta pojem napeljuje na napačno pot. Zato ker moramo zdaj ohranjati odnose brez stikov, po drugi strani pa potrebujemo več medsebojnega sodelovanja kot kadar koli prej.”
“Dejstvo, da delamo vse, tudi v samoizolaciji, da upočasnimo širjenje virusa, ne pomeni, da ne smemo biti v istem času kritični. Tu je ključna – ljubezen. Ne neka naivna ljubezen, ampak določena vrsta solidarnosti, ki se znova rojeva.“
Priznava, da v teh razmerah potrebujemo nadzor. Ker če se ljudje vedejo neodgovorno, morajo za to obstajati sankcije: “Problem pa je v tem, ker so na oblasti ljudje, ki bodo to vzeli kot opravičilo, da uvedejo razmere, ki bi lahko ostale tudi po tem, ko se kriza umiri.”
“V tej krizi se je humor vrnil na velika vrata. Skozi humor se kažeta tudi subverzivnost in možnost, da se izvlečemo iz mračnih časov. Realnost postaja surrealna. Dogaja se to, kar si nismo mogli zamisliti niti v najslabših znanstvenofantastičnih filmih.“
Ali smo zakorakali v drugi val in kako ravnati, da se mu izognemo, odgovarja vodja svetovalne skupine za covid 19 pri Ministrstvu za zdravje infektologinja prof. dr. Bojana Beović.
Ameriški virolog prof. Vincent Racaniello o aktualnih novih podrobnosti v našem znanju o koronavirusu in bolezni covid 19 ter o tem, zakaj se virus v Združenih državah Amerike tako silovito širi.
Če priznamo, ali ne, novi koronavirus je spet v prvem planu. Številke se kar ne umirijo. Po svetu se je z novim koronavirusom okužilo že več kot 10 milijonov ljudi, več kot 500.000 jih je umrlo. Imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani opozarja, da ni karantene ob prihodu iz balkanskih držav. Meni, da je nerazumljivo, da karantene nismo uvedli vsaj za tiste, ki delajo v domovih za starejše občane in v zdravstvenih ustanovah. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Iztok Konc
O tem, zakaj je 'biti Slovenec' veliko več, kot pa se samo roditi na tem območju, in kako je Slovenija videti z zahodne meje.
Prof. dr. Matjaž Fležar je na Kliniki Golnik zdravil bolnike s covidom. Čeprav ima že dolgoletne izkušnje z zdravljenjem najtežjih pljučnih bolnikov, ga je novi koronavirus v marsičem presenetil; večkrat v negativnem, včasih pa tudi v pozitivnem smislu. »Presenetil nas je bolnik, ki je imel veliko dejavnikov tveganja: sladkorno bolezen, prekomerno telesno težo in nočne motnje dihanja. Pri njem je hitro prišlo do komplikacij in je zato potreboval intubacijo že prvi dan po sprejemu v bolnišnico. Ta bolnik je imel najslabšo prognozo od vseh, ampak je to obdobje hitrega poslabšanja preživel!« Dr. Matjaž Fležar bo v Ultrazvoku opisal izkušnje z zdravljenjem covida-19 in svetoval, kako naj se pred okužbo varujemo v prihodnjih tednih. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: KlinikaGolnik
Šmarje pri Jelšah je občina na stičišču Kozjanskega in Obsotelja z 10.000 prebivalci. Koronavirus je tam najsrditeje zarovaril in zahteval osemintrideset smrtnih žrtev. Kraj kljub temu ni klonil pred nepričakovanim bremenom, med sabo se je povezalo več kot sto prostovoljcev in danes, dober mesec po tem, ko so tam odkrili zadnjega pozitivnega z boleznijo covid 19, s ponosom ugotavljajo, da jim je zdravstvena preizkušnja prinesla tudi kaj pozitivnega. O sledeh, ki jih je koronavirusna kriza pustila v tem kozjansko-obsoteljskem kraju: od žalostnih zgodb v domu za starejše do iskrivih prostovoljskih iniciativ in šmarskega argoja.
Kdor koli razume znanost, ve, da bo ta za rešitev problema predlagala različne ukrepe. V Ko je vlada Južnoafriške republike zanikala znanstvena dognanja o virusu HIV, je po nekaterih ocenah umrlo več kot 300.000 ljudi. Profesor Chris French raziskuje nenavadne pojave in teorije zarote.
Klicni center za informacije o koronavirusu še vedno deluje, dosegljivi so vsak dan med 8.00 in 16.00, ljudje pa kličejo predvsem z vprašanji, kako bo življenje v Sloveniji organizirano po 1. juniju, ko bo epidemija preklicana.
Družbeni aktivist in teoretik Franco Berardi Bifo je soustanovitelj Radia Alice, prve piratske radijske postaje v Italiji.
Ob koncu epidemije koronavirusa v Sloveniji smo poklicali vodjo klicnega centra dr. Mojco Matičič, ki pravi, da moramo še vedno upoštevati pravila umivanja rok, nositi maske v zaprtih prostorih, da gremo zdravi med ljudi.
Z antropologinjo dr. Ireno Šumi o antifašizmu in evropskih vrednotah ter zakaj moramo oditi iz 19. stoletja in zaloputniti vrata.
V antifašističnem duhu smo bili vzgojeni vsepovsod. Še pri verouku. Ob enem pa smo na tiho, na kmetih, bili vzgojeni tudi v nekem antikomunističnem duhu.
Epidemiolog, esejist in veterinar David Waltner - Toews o življenju po pomladi 2020 in širjenju virusov z živali na ljudi ter tudi o temah, kaj imajo s tem prehranjevalne navade in kako se virus požvižga na meje.
Pisatelj in zavzeti bralec Borut Golob, tudi neizprosen kritik neoliberalne ideologije, je spregovoril o današnjih delavskih bojih in o vplivu pandemije na kapitalizem.
Z vladnim koronagovorcem o aktualni aferi izbire ponudnikov zaščitne opreme, zakaj Ivana Galeta ne vidi kot žvižgača, kako si z Janezom Janšo vse povesta in zakaj ne mara “mravljogledov”. Kdaj bodo odprli knjigarne?
Predsednica Transparency International Slovenija, je govorila o spornih nakupih zaščitne opreme in o tem, kako ukrepati v prihodnje.
Intervju: Direktor Reutersovega inštituta in profesor političnega komuniciranja na Univerzi v Oxfordu.
O prvi italijanski eksperimentalni terapiji bolnikov s covid 19 s krvno plazmo, o zdravljenju pacienta 1 Mattie in o izjemnem podpornem delu medicinskih sester in drugih zdravstvenih sodelavcev.
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Neveljaven email naslov