Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ime meseca marca je Andrej Šter, vodja Konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje zadeve, ki s sodelavci uspešno vodi obsežno akcijo vračanja Slovenk in Slovencev v domovino. O največji repatriaciji v zgodovini države ažurno in korektno obvešča javnost, z dodatnimi nasveti in profesionalnim pristopom pa miri vse vpletene. Andrej Šter je eden izmed mnogih ljudi, ki se v zadnjih tednih uspešno trudijo reševati težave s koronavirusom, hkrati pa je tudi simboličen glas in zgled učinkovitega in hkrati človeškega spopadanja z epidemijo.
"Da se toliko hvale in dobrih mnenj zdere nad eno glavo, je popolnoma nezasluženo," pogovor začenja Andrej Šter, ime meseca marca. Poudarja, da za vsemi uspešnimi akcijami stoji velika ekipa, ki se še vedno trudi in v domovino pomaga Slovencem iz vseh koncev sveta. "Če bi odkrili čisto novo državo, bi tam zagotovo bilo nekaj Slovencev, ki bi bili v velikih stiskah. Tako je pravilo. Imeli smo fanta, ki je bil na koncu Ognjene zemlje, pa gledališčnico, ki je na Lofotih delala v eksperimentalni gledališki skupini."
Slovenska vlada za datum, ko bo konec organiziranega vračanja Slovencev domov, navaja 6. april, Šter pa se nagiba k temu, da bo treba tudi po tem datumu še komu pomagati, a upa, da bodo do takrat pomagali vsem velikim skupinam, ki še čakajo na vrnitev v domovino. Danes so na Portugalsko poslali letalo, ki bo v Slovenijo pripeljalo po večini študente, ki so tam študirali. Organizirajo skupinski prevoz Skandinavcev in baltskih državljanov iz Slovenije v Helsinke, tudi na poti domov pa letalo ne bo prazno, saj bodo naložili Slovence iz Švedske, Latvije, Litve, Finske, Norveške in Danske. Tja gre štirideset, v Slovenijo pa petdeset ljudi. Kot največji organizacijski zalogaj pa poudarja vračanje Slovencev iz Londona: "To so ljudje, ki so imeli tam službo, imajo tam mogoče družino, so tam študirali ali bili raziskovalci. Vsak od njih je moral temeljito razmisliti in se odločiti, ali gre ali ostane. Po večini so se odločili, da gredo, mi pa jim skušamo omogočiti prevoz, ki jih bo pripeljal natanko na Brnik."
"Danes sem gledal stara sporočila. Kako naivni smo bili, kako naivno smo spremljali dogajanje na Kitajskem. Rekli smo si, tam nekdo kašlja in kiha, ampak to ni nič takega. Ko so šest naših državljanov zadržali na ladji za križarjenje Diamond Princess, smo začeli položaj obravnavati bolj resno. Potem pa je šlo, kot bi se peljal po naletu na skakalnici."
Izkušnje, ki jih doživlja v tem času, so vseh vrst. "Nekatere so takšne, da jih želiš čim prej pozabiti, druge takšne, da si po celem dnevu zelo napornih pogovorov rečeš, madona, pa se je vendarle izplačalo, temu smo pa res pomagali." Kot najbolj negativno presenečenje pa poudarja postavljanje vprašanj, kdo bo državljanom vrnil denar, ki so ga porabili za svojo pot v domovino. "Ko človek napiše tisti seštevek v višini 516,94 evra, s tem ovrednoti svoje življenje. Gre za to, da se ljudje zdaj spravljajo na varno. Letalska podjetja so zelo dvignila cene svojih storitev, ampak marsikdo je vesel, če sploh lahko sede na kakšno letalo." Omenja tudi diskrepanco, kako si stanje na terenu predstavljajo na ministrstvu in kakšno je realno stanje. Starši si želijo, da bi otroci vsaj v tem obdobju sedeli skupaj z njimi na kavču in hočejo, da se vrnejo v domovino, otrokom pa je še vedno dovolj, da se dvakrat tedensko slišijo po Skypu.
"Dajmo razumeti, da če ne bomo ravnali pametno, nam lahko spodleti na celi črti in bomo imeli podobno stanje, kot je v Italiji in Španiji. Še je čas, da vsak pri sebi razmisli, kje se lahko še spametuje, omeji svojo komunikacijo in se bolj ko ne poveže s svojimi prijatelji po internetu, ne pa da se obiskujejo in imajo konkreten stik."
Andrej Šter avta ne vozi, v normalnih časih se na delo vozi z vlakom. Zdaj pa je njegov prevoz v službo in domov Jelko Kacin, ki živi malo naprej od njega. Dodaja, da vožnjo včasih izkoristita tudi za iskanje rešitev za primere, s katerimi se ukvarjajo na Konzularnem sektorju.
"Spati je razvada. Tako izgubiš cel kup časa v življenju, pravijo, da eno tretjino. In jaz zdaj malo prinašam notri, da ne spim. Potem se bom pa tudi enkrat naspal."
Andrej Šter, vodja Konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje zadeve, ki v času epidemije novega koronavirusa s sodelavci uspešno vodi obsežno akcijo vračanja Slovenk in Slovencev v domovino. O največji repatriaciji v zgodovini države ažurno in korektno obvešča javnost, z dodatnimi nasveti in profesionalnim pristopom pa miri vse vpletene. Andrej Šter je eden izmed številnih ljudi, ki se v zadnjih tednih uspešno trudijo reševati težave s koronavirusom, hkrati pa je tudi simboličen glas in zgled učinkovitega in hkrati človeškega spopadanja z epidemijo.
Javno življenje pri nas in po svetu je skoraj popolnoma zamrlo. Ker tako rekoč ni kulturnega, športnega, gospodarskega in znanstvenega dogajanja, smo presodili, da predlaganje kandidatov za ime tedna ne bi imelo pravega smisla. Posameznikov, ki v tem času naredijo korak dlje, stopajo iz povprečja in dosegajo več, pa je še vedno veliko. Številne, ki na različnih ravneh in področjih izstopajo in vlagajo izjemne napore za zajezitev epidemije, nenehno spremljamo in se z njimi v programu tudi pogovarjamo. Zato v zdajšnjih okoliščinah do umiritve razmer ime meseca izbiramo v uredništvu Vala 202.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Ime meseca marca je Andrej Šter, vodja Konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje zadeve, ki s sodelavci uspešno vodi obsežno akcijo vračanja Slovenk in Slovencev v domovino. O največji repatriaciji v zgodovini države ažurno in korektno obvešča javnost, z dodatnimi nasveti in profesionalnim pristopom pa miri vse vpletene. Andrej Šter je eden izmed mnogih ljudi, ki se v zadnjih tednih uspešno trudijo reševati težave s koronavirusom, hkrati pa je tudi simboličen glas in zgled učinkovitega in hkrati človeškega spopadanja z epidemijo.
"Da se toliko hvale in dobrih mnenj zdere nad eno glavo, je popolnoma nezasluženo," pogovor začenja Andrej Šter, ime meseca marca. Poudarja, da za vsemi uspešnimi akcijami stoji velika ekipa, ki se še vedno trudi in v domovino pomaga Slovencem iz vseh koncev sveta. "Če bi odkrili čisto novo državo, bi tam zagotovo bilo nekaj Slovencev, ki bi bili v velikih stiskah. Tako je pravilo. Imeli smo fanta, ki je bil na koncu Ognjene zemlje, pa gledališčnico, ki je na Lofotih delala v eksperimentalni gledališki skupini."
Slovenska vlada za datum, ko bo konec organiziranega vračanja Slovencev domov, navaja 6. april, Šter pa se nagiba k temu, da bo treba tudi po tem datumu še komu pomagati, a upa, da bodo do takrat pomagali vsem velikim skupinam, ki še čakajo na vrnitev v domovino. Danes so na Portugalsko poslali letalo, ki bo v Slovenijo pripeljalo po večini študente, ki so tam študirali. Organizirajo skupinski prevoz Skandinavcev in baltskih državljanov iz Slovenije v Helsinke, tudi na poti domov pa letalo ne bo prazno, saj bodo naložili Slovence iz Švedske, Latvije, Litve, Finske, Norveške in Danske. Tja gre štirideset, v Slovenijo pa petdeset ljudi. Kot največji organizacijski zalogaj pa poudarja vračanje Slovencev iz Londona: "To so ljudje, ki so imeli tam službo, imajo tam mogoče družino, so tam študirali ali bili raziskovalci. Vsak od njih je moral temeljito razmisliti in se odločiti, ali gre ali ostane. Po večini so se odločili, da gredo, mi pa jim skušamo omogočiti prevoz, ki jih bo pripeljal natanko na Brnik."
"Danes sem gledal stara sporočila. Kako naivni smo bili, kako naivno smo spremljali dogajanje na Kitajskem. Rekli smo si, tam nekdo kašlja in kiha, ampak to ni nič takega. Ko so šest naših državljanov zadržali na ladji za križarjenje Diamond Princess, smo začeli položaj obravnavati bolj resno. Potem pa je šlo, kot bi se peljal po naletu na skakalnici."
Izkušnje, ki jih doživlja v tem času, so vseh vrst. "Nekatere so takšne, da jih želiš čim prej pozabiti, druge takšne, da si po celem dnevu zelo napornih pogovorov rečeš, madona, pa se je vendarle izplačalo, temu smo pa res pomagali." Kot najbolj negativno presenečenje pa poudarja postavljanje vprašanj, kdo bo državljanom vrnil denar, ki so ga porabili za svojo pot v domovino. "Ko človek napiše tisti seštevek v višini 516,94 evra, s tem ovrednoti svoje življenje. Gre za to, da se ljudje zdaj spravljajo na varno. Letalska podjetja so zelo dvignila cene svojih storitev, ampak marsikdo je vesel, če sploh lahko sede na kakšno letalo." Omenja tudi diskrepanco, kako si stanje na terenu predstavljajo na ministrstvu in kakšno je realno stanje. Starši si želijo, da bi otroci vsaj v tem obdobju sedeli skupaj z njimi na kavču in hočejo, da se vrnejo v domovino, otrokom pa je še vedno dovolj, da se dvakrat tedensko slišijo po Skypu.
"Dajmo razumeti, da če ne bomo ravnali pametno, nam lahko spodleti na celi črti in bomo imeli podobno stanje, kot je v Italiji in Španiji. Še je čas, da vsak pri sebi razmisli, kje se lahko še spametuje, omeji svojo komunikacijo in se bolj ko ne poveže s svojimi prijatelji po internetu, ne pa da se obiskujejo in imajo konkreten stik."
Andrej Šter avta ne vozi, v normalnih časih se na delo vozi z vlakom. Zdaj pa je njegov prevoz v službo in domov Jelko Kacin, ki živi malo naprej od njega. Dodaja, da vožnjo včasih izkoristita tudi za iskanje rešitev za primere, s katerimi se ukvarjajo na Konzularnem sektorju.
"Spati je razvada. Tako izgubiš cel kup časa v življenju, pravijo, da eno tretjino. In jaz zdaj malo prinašam notri, da ne spim. Potem se bom pa tudi enkrat naspal."
Andrej Šter, vodja Konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje zadeve, ki v času epidemije novega koronavirusa s sodelavci uspešno vodi obsežno akcijo vračanja Slovenk in Slovencev v domovino. O največji repatriaciji v zgodovini države ažurno in korektno obvešča javnost, z dodatnimi nasveti in profesionalnim pristopom pa miri vse vpletene. Andrej Šter je eden izmed številnih ljudi, ki se v zadnjih tednih uspešno trudijo reševati težave s koronavirusom, hkrati pa je tudi simboličen glas in zgled učinkovitega in hkrati človeškega spopadanja z epidemijo.
Javno življenje pri nas in po svetu je skoraj popolnoma zamrlo. Ker tako rekoč ni kulturnega, športnega, gospodarskega in znanstvenega dogajanja, smo presodili, da predlaganje kandidatov za ime tedna ne bi imelo pravega smisla. Posameznikov, ki v tem času naredijo korak dlje, stopajo iz povprečja in dosegajo več, pa je še vedno veliko. Številne, ki na različnih ravneh in področjih izstopajo in vlagajo izjemne napore za zajezitev epidemije, nenehno spremljamo in se z njimi v programu tudi pogovarjamo. Zato v zdajšnjih okoliščinah do umiritve razmer ime meseca izbiramo v uredništvu Vala 202.
V Sloveniji od sredine poletja spet deluje klicni center, kjer so prebivalcem na voljo informacije glede covida19. Samo lani, čeprav vmes center ni deloval, so zabeležili več kot 230 tisoč klicev in odgovorili na vsaj toliko vprašanj klicateljev.
Profesor Michael Bang Petersen, ki že vse od začetka spremlja družbene vidike epidemije, opozarja, da je ključ do uspeha pri upravljanju epidemije transparentna in odkrita komunikacija z državljani.
Ves čas skoraj dveletne epidemije so med tistimi, ki pomagajo, tudi prostovoljci Rdečega križa. Številni so se v tem času odzvali na pozive bolnišnic in domov za starejše, ko so ti potrebovali dodatno pomoč pri obvladovanju razmer. Mateja Brežan je zbrala zgodbe treh Primorcev, ki so se s covidom in vsem, kar je povzročil, srečali v prvih vrstah.
Cepljeni člani nekega gospodinjstva imajo manjše, a še vedno precejšnje tveganje, da se okužijo z delta različico koronavirusa, kažejo izsledki britanske študije. Pogovarjali smo se soavtorico študije.
Pogovarjali smo se s strokovnim direktorjem UKC Maribor Matjažem Vogrinom, ki opozarja, da je število bolnikov v mariborskih intenzivnih enotah najvišje od začetka epidemije in da bodo kmalu presegli tudi do zdaj najvišje število bolnikov v akutni obravnavi.
Reportaža iz UKC Ljubljana: Povprečna starost hospitaliziranih na covidnem intezivnem oddelku je 60 let, 80 odstotkov jih je necepljenih. Na dan našega obiska je bila najmlajša bolnica na intenzivnem oddelku stara 29 let.
Dr. Zarja Muršič: Upam, da sledimo zgledu Baltskih držav, kjer se je val že umiril. Trenutni pritisk na bolnišnice je neznosen in previsok.
Evropa je trenutno epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu beležijo v Indiji. Zakaj? Mnogi stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: »Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike.« Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom? Poslušajte medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok.
Dr. Zarja Muršič je biologinja, evolucijska antropologinja, kognitivna znanstvenica, članica ekipe Sledilnika za covid-19. Sodelavka v znanstveni redakciji Radia Študent, soavtorica podkastov o koroni na Valu 202. Ena najbolj jasnih razlagalk pandemije pri nas, ki si zmore zapisati tudi: "V preteklem letu in pol sem naredila veliko napak pri poročanju o covidu. Moja največja napaka je gotovo obveščanje mladih o morebitnih redkih zapletih po prejemu cepiv Janssen in AstraZeneca. Če si glede cepljenja še vedno zadržan ali zadržana, vse je okej. Če imaš vprašanje, sem tukaj." K pogovoru jo je povabila Tjaša Škamperle.
Okužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo zabeležili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu dni. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok bo na vprašanja o covidu in cepljenju tokrat odgovarjal imunolog dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Borut Živulovič, Bobo
Na družbenih omrežjih ga nekateri zmerjajo z morilcem, plačancem in bedakom; drugi pravijo, da je človek na mestu in strokovnjak, ki svoje stroke nikoli ne izda. V sredinem Intervjuju na Prvem bo z nami glavni epidemiolog v državi Mario Fafangel. V Sierri Leone se je boril z ebolo, v Sloveniji je zdaj v prvih vrstah boja proti covidu. Koliko so vredne njegove izkušnje? Koliko je vredno njegovo znanje? Koliko za stroko in politiko velja njegova beseda? Stanje epidemije pri nas je skrajno zaskrbljujoče. Vedno bolj pogosta so opozorila, da se v Sloveniji lahko ponovijo lanski tragični dogodki iz italijanskega Bergama. Katere ukrepe bi zdaj morali nujno sprejeti? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja epidemiolog Mario Fafangel. Foto: Žiga Živulovič jr., Bobo
Nastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vedno bolj pa se jo izpostavlja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je v Kliniki na Golniku govoril z infektologinjo Barbaro Bitežnik, vodjo tamkajšnjega covid oddelka. Foto: Baedr-9439/ WikimediaCommons/ Public Domain
Lombardija leto in pol od izbruha covida-19 v Evropi.
Med iskanjem zdravila za covid se ne obračamo le k novim učinkovinam, ki jih pospešeno razvija farmacevtska industrija, ampak tudi k starim, že poznanim zdravilom. Tako so zdravniki za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom že segli po zdravilih proti malariji, eboli in revmi, največ zanimanja najširše javnosti pa je sprožilo zdravilo proti parazitom Ivermektin. Čeprav pandemija traja že poldrugo leto, raziskave še niso podale verodostojnega odgovora, ali naj ivermektin dobi mesto med zdravili za koronavirusno bolezen ali ne. Med državami, ki uporabljajo ivermektin, je Peru. Kakšne so njihove izkušnje? Kaj pravijo njihovi podatki in študije? Kolega Iztok Konc se je pogovarjal z infektologinjo in mlado raziskovalko Paola Rondan na Univerzi San Marcos v perujskem glavnem mestu Lima. Foto: Zajem zaslona (13.10.21)/ OurWorldInData
Paolo Terragnoli je predstojnik urgence v bolnišnici v Brescii. Lani je delal v prvi vrsti s covidnimi bolniki, zdravil je tragične primere, leto in pol po najhujšem poteku epidemije pravi, da se je stanje normaliziralo.
Filozof Tadej Troha, ki spremlja družbeno dogajanje v Sloveniji, opaža, da se je v določenem trenutku zgostilo toliko težav na enem mestu, da ljudje ne najdejo več drugega izhoda, kot da si ustvarjajo "hecne" zgodbe.
Mateja Logar: Cepljenje s tretjim odmerkom strokovno nesporno, a pravnoformalno še brez priporočil
Kako razumeti in interpretirati številne statistike povezane z epidemijo, kaj nam povedo aktualni podatki
Neveljaven email naslov