Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropska agencija za okolje je potrdila pozitiven vpliv ugašanja javnega življenja na okolje. Ponekod se je znatno zmanjšala koncentracija dušikovega dioksida in trdnih delcev PM 2,5 v zraku.
“Podnebna kriza in koronavirus zahtevata mednarodno sodelovanje,” pravi raziskovalka Kristin Aunan s Centra za mednarodne podnebne raziskave (CICERO) v Oslu. Pravi, da se je kakovost zraka ponekod po svetu zaradi zmanjšane gospodarske dejavnosti izboljšala.
“Vedno poudarjam, da koronavirus, ta pandemija, nikakor ni dobrodošel ali zdravju koristen. Še naprej si moramo prizadevati, da bomo zmanjšali onesnaževanje z drugimi vzvodi. Skrbi me, da bodo ukrepi, ki jih zdaj sprejemamo za oživitev gospodarstva, delovali v nasprotju s strategijami za ublažitev globalnega segrevanja. Ta hip je gospodarska rast najpomembnejša.”
Onesnaženost se je v nekaterih delih Kitajske v preteklih tednih zmanjšala za 20 oziroma 30 odstotkov. Podobno so opazili pri Evropski agenciji za okolje. V Barceloni so povprečne koncentracije dušikovega dioksida v primerjavi s podatki iz leta 2019 v istem tednu upadle za 55 odstotkov, v Madridu za 41, v Bergamu pa za 47 odstotkov.
“Prvi korak je, da opustimo fosilna goriva. To je jedro problema. Segrevanje in onesnaževanje je globalno in tudi tukaj so nekatere starostne skupine in populacije bolj ranljive.”
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Evropska agencija za okolje je potrdila pozitiven vpliv ugašanja javnega življenja na okolje. Ponekod se je znatno zmanjšala koncentracija dušikovega dioksida in trdnih delcev PM 2,5 v zraku.
“Podnebna kriza in koronavirus zahtevata mednarodno sodelovanje,” pravi raziskovalka Kristin Aunan s Centra za mednarodne podnebne raziskave (CICERO) v Oslu. Pravi, da se je kakovost zraka ponekod po svetu zaradi zmanjšane gospodarske dejavnosti izboljšala.
“Vedno poudarjam, da koronavirus, ta pandemija, nikakor ni dobrodošel ali zdravju koristen. Še naprej si moramo prizadevati, da bomo zmanjšali onesnaževanje z drugimi vzvodi. Skrbi me, da bodo ukrepi, ki jih zdaj sprejemamo za oživitev gospodarstva, delovali v nasprotju s strategijami za ublažitev globalnega segrevanja. Ta hip je gospodarska rast najpomembnejša.”
Onesnaženost se je v nekaterih delih Kitajske v preteklih tednih zmanjšala za 20 oziroma 30 odstotkov. Podobno so opazili pri Evropski agenciji za okolje. V Barceloni so povprečne koncentracije dušikovega dioksida v primerjavi s podatki iz leta 2019 v istem tednu upadle za 55 odstotkov, v Madridu za 41, v Bergamu pa za 47 odstotkov.
“Prvi korak je, da opustimo fosilna goriva. To je jedro problema. Segrevanje in onesnaževanje je globalno in tudi tukaj so nekatere starostne skupine in populacije bolj ranljive.”
Vodja Porodnega bloka Porodnišnice Ljubljana dr. med. Mirjam Druškovič o poteku poroda in tveganjih pri okuženih nosečnicah.
S hrvaškim filozofom o tehnologiji, vlogi znanosti v dobi antiintelektualizma, širši sliki potresov na Hrvaškem, njegovemu prijatelju Julianu Assangu in o Trumpu ter trumpizmu.
Prizadevanja za razvoj cepiva smo primerjali s tekmo, kakršne ne pomnimo. Cepiva zdaj imamo, tekma se je prevesila v drugi polčas: cepljenje.
Pregledali smo nekaj najopaznejših izsledkov o boju proti koronavirusu po svetu, kaj so trenutno najbolj vroče teme na področju raziskav o covidu in kako je virus zaznamoval znanost.
Znova smo poklicali dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu. Z njo smo govorili o najnovejši epidemiološki sliki v državi, ki se še vedno ne umirja, ravno nasprtno: "Bojimo se, da bo delež okuženih še višji."
O novi različici koronavirusa v Veliki Britaniji smo se pogovarjali z dr. Chrisom Smithom, virologom z britanske univerze Cambridge, piscem in komunikatorjem znanosti.
Številke novih okužb v državi za zdaj še ne pomenijo razlogov za optimizem, naše vedenje med prazniki bo pomembno zaznamovalo januarsko sproščanje ali pa zaostritev ukrepov.
S komentarjem aktualnega množičnega testiranja in nasvetom, kako se ne okužiti na božični večerji treh generacij, se je oglasila dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Pia Pavletić in Jerneja Lednik sta dijakinji, ki vsak dan po pouku (na daljavo) priskočita na pomoč zdravstvenemu osebju v Domu sv. Jožefa v Celju, kjer skrbita za oskrbovance, ki so okuženi s koronavirusom.
Predstojnik mariborske enote NIJZ, zdravnik epidemiolog in asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru. Strasten popotnik, ki je obiskal 110 držav sveta.
Ime tedna je Luka Renko, pobudnik portala Sledilnik Covid-19, kjer zbirajo, analizirajo in objavljajo podatke o širjenju koronavirusa v Sloveniji. Projekt nastaja kot množično in prostovoljno sodelovanje, kjer lahko podatke prispeva vsak, trenutno pa je vanj vključenih že več kot 200 ljudi.
O virusih v našem genomu smo se pogovarjali z dr. Gregorjem Majdičem, profesorjem za vedenjsko nevrobiologijo na Veterinarski fakulteti ter za fiziologijo na ljubljanski Biotehniški in mariborski Medicinski fakulteti.
S psihologom Aleksandrom Zadelom o vzdrževanju ravnovesja v zahtevnih časih.
Miniserija Frekvence X o cepivih v eni epizodi! Maja Ratej in Zarja Muršič skupaj z vrhunskimi strokovnjaki in znanstveniki raziskujeta cepiva.
dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o povezavah novega koronavirusa z virusom HIV in tudi prvih datumih novega cepiva proti novemu koronavirusu.
Miha Kadunc in dr. Maja Založnik (COVID-19 Sledilnik) o vseh vrstah podatkov, ki nam počasi sestavljajo sliko aktualne epidemije.
Z dr. Majo Ravnikar (NIB) o tem, da je lahko merjenje prisotnosti SARS-CoV-2 v odpadni vodi slovenskih čistilnih naprav učinkovito orodje za spremljanje epidemije.
Poklicali smo vodjo Klicnega centra za informacije o koronavirusu. Vprašali smo jo, s kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na klicni center in kaj še lahko nareidmo, da bi izboljšali situacijo, pojasnila pa je tudi, kako bodo hitri testi delovali v praksi.
Raziskavo o lažnih novicah in novinarstvu med pandemijo predstavlja dr. Julie Posetti z Mednarodnega centra za novinarje.
Aprila 2020 je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41 več. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.
Neveljaven email naslov