Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fizik in filozof Sašo Dolenc ugotavlja, da se bo delovanje znanosti po pandemiji spremenilo. Za znanstvenike je to težko obdobje, saj Covida 19 še pred nekaj meseci nihče ni poznal
Sašo Dolenc je komunikator znanosti 2019 in tudi sodelavec Frekvence X. Pravi, da čas karantene ni bistveno spremenil njegovega delovnega dne: "Drugače je samo to, da nas je več doma."
"Zdaj smo v nekem trenutku, ko lahko neposredno spremljamo nove raziskave, jih dobivamo v branje sočasno s strokovnjaki."
Ob pandemiji koronavirusa smo ugotovili, da je mogoče ustaviti svet. Je mogoče razmišljati v smeri, da se bo delovanje znanosti spremenilo po pandemiji? "Tega še ne vemo, upam, da se bo znanost bolj odprla. Če so ideje odprte, tudi hitreje krožijo, hitreje se jih da preveriti. Lepo bi bilo, če bi se iz tega obdobja znanost kaj naučila. Da bi ta zagon, ki ga je zdaj dosegla, ostal dejaven."
"Zaradi te odprtosti znanosti bomo vsi postali malce bolj skeptični, gledali bomo bolj široko, ne bomo na prvo žogo zaupali vsakomur, pa tudi če ima ta znanstveni naziv."
Sašo Dolenc pravi, da so zdaj za strokovnjake težki časi, saj tega virusa pred meseci ni nihče poznal. "Težko se je odločati, ko nimaš trdnih podatkov. Zanašaš se na občutke, tvoje odločitve pa so pomembne za veliko ljudi. Pri nas smo sprejeli prave ukrepe ob pravem času, lahko zaupamo zdravstveni stroki." In se tudi opredeli do kritik Donalda Trumpa, pa Janeza Janše, da se Svetovna zdravstvena organizacija ni pravilno odzvala ob pandemiji.
"Svetovna zdravstvena organizacija se je izjemno dobro odzvala recimo pri epidemiji sarsa. Ko so dobili prvo obvestilo, da se je pojavila čudna pljučnica, so že čez nekaj dni vzpostavili povezavo med laboratoriji, začeli raziskovati in hitro prišli do ugotovitev, za kakšno bolezen gre in kako jo zdraviti."
"Zadeve so tudi ob pojavu koronavirusa začele hitro potekati. Kitajski znanstveniki so prebrali genom virusa, ga objavili, potem se je takoj začel postopek iskanja cepiva in morebitnih zdravil. Vse to je nekaj, kar koordinira Svetovna zdravstvena organizacija."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Fizik in filozof Sašo Dolenc ugotavlja, da se bo delovanje znanosti po pandemiji spremenilo. Za znanstvenike je to težko obdobje, saj Covida 19 še pred nekaj meseci nihče ni poznal
Sašo Dolenc je komunikator znanosti 2019 in tudi sodelavec Frekvence X. Pravi, da čas karantene ni bistveno spremenil njegovega delovnega dne: "Drugače je samo to, da nas je več doma."
"Zdaj smo v nekem trenutku, ko lahko neposredno spremljamo nove raziskave, jih dobivamo v branje sočasno s strokovnjaki."
Ob pandemiji koronavirusa smo ugotovili, da je mogoče ustaviti svet. Je mogoče razmišljati v smeri, da se bo delovanje znanosti spremenilo po pandemiji? "Tega še ne vemo, upam, da se bo znanost bolj odprla. Če so ideje odprte, tudi hitreje krožijo, hitreje se jih da preveriti. Lepo bi bilo, če bi se iz tega obdobja znanost kaj naučila. Da bi ta zagon, ki ga je zdaj dosegla, ostal dejaven."
"Zaradi te odprtosti znanosti bomo vsi postali malce bolj skeptični, gledali bomo bolj široko, ne bomo na prvo žogo zaupali vsakomur, pa tudi če ima ta znanstveni naziv."
Sašo Dolenc pravi, da so zdaj za strokovnjake težki časi, saj tega virusa pred meseci ni nihče poznal. "Težko se je odločati, ko nimaš trdnih podatkov. Zanašaš se na občutke, tvoje odločitve pa so pomembne za veliko ljudi. Pri nas smo sprejeli prave ukrepe ob pravem času, lahko zaupamo zdravstveni stroki." In se tudi opredeli do kritik Donalda Trumpa, pa Janeza Janše, da se Svetovna zdravstvena organizacija ni pravilno odzvala ob pandemiji.
"Svetovna zdravstvena organizacija se je izjemno dobro odzvala recimo pri epidemiji sarsa. Ko so dobili prvo obvestilo, da se je pojavila čudna pljučnica, so že čez nekaj dni vzpostavili povezavo med laboratoriji, začeli raziskovati in hitro prišli do ugotovitev, za kakšno bolezen gre in kako jo zdraviti."
"Zadeve so tudi ob pojavu koronavirusa začele hitro potekati. Kitajski znanstveniki so prebrali genom virusa, ga objavili, potem se je takoj začel postopek iskanja cepiva in morebitnih zdravil. Vse to je nekaj, kar koordinira Svetovna zdravstvena organizacija."
Ali smo zakorakali v drugi val in kako ravnati, da se mu izognemo, odgovarja vodja svetovalne skupine za covid 19 pri Ministrstvu za zdravje infektologinja prof. dr. Bojana Beović.
Ameriški virolog prof. Vincent Racaniello o aktualnih novih podrobnosti v našem znanju o koronavirusu in bolezni covid 19 ter o tem, zakaj se virus v Združenih državah Amerike tako silovito širi.
Če priznamo, ali ne, novi koronavirus je spet v prvem planu. Številke se kar ne umirijo. Po svetu se je z novim koronavirusom okužilo že več kot 10 milijonov ljudi, več kot 500.000 jih je umrlo. Imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani opozarja, da ni karantene ob prihodu iz balkanskih držav. Meni, da je nerazumljivo, da karantene nismo uvedli vsaj za tiste, ki delajo v domovih za starejše občane in v zdravstvenih ustanovah. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Iztok Konc
O tem, zakaj je 'biti Slovenec' veliko več, kot pa se samo roditi na tem območju, in kako je Slovenija videti z zahodne meje.
Prof. dr. Matjaž Fležar je na Kliniki Golnik zdravil bolnike s covidom. Čeprav ima že dolgoletne izkušnje z zdravljenjem najtežjih pljučnih bolnikov, ga je novi koronavirus v marsičem presenetil; večkrat v negativnem, včasih pa tudi v pozitivnem smislu. »Presenetil nas je bolnik, ki je imel veliko dejavnikov tveganja: sladkorno bolezen, prekomerno telesno težo in nočne motnje dihanja. Pri njem je hitro prišlo do komplikacij in je zato potreboval intubacijo že prvi dan po sprejemu v bolnišnico. Ta bolnik je imel najslabšo prognozo od vseh, ampak je to obdobje hitrega poslabšanja preživel!« Dr. Matjaž Fležar bo v Ultrazvoku opisal izkušnje z zdravljenjem covida-19 in svetoval, kako naj se pred okužbo varujemo v prihodnjih tednih. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: KlinikaGolnik
Šmarje pri Jelšah je občina na stičišču Kozjanskega in Obsotelja z 10.000 prebivalci. Koronavirus je tam najsrditeje zarovaril in zahteval osemintrideset smrtnih žrtev. Kraj kljub temu ni klonil pred nepričakovanim bremenom, med sabo se je povezalo več kot sto prostovoljcev in danes, dober mesec po tem, ko so tam odkrili zadnjega pozitivnega z boleznijo covid 19, s ponosom ugotavljajo, da jim je zdravstvena preizkušnja prinesla tudi kaj pozitivnega. O sledeh, ki jih je koronavirusna kriza pustila v tem kozjansko-obsoteljskem kraju: od žalostnih zgodb v domu za starejše do iskrivih prostovoljskih iniciativ in šmarskega argoja.
Kdor koli razume znanost, ve, da bo ta za rešitev problema predlagala različne ukrepe. V Ko je vlada Južnoafriške republike zanikala znanstvena dognanja o virusu HIV, je po nekaterih ocenah umrlo več kot 300.000 ljudi. Profesor Chris French raziskuje nenavadne pojave in teorije zarote.
Klicni center za informacije o koronavirusu še vedno deluje, dosegljivi so vsak dan med 8.00 in 16.00, ljudje pa kličejo predvsem z vprašanji, kako bo življenje v Sloveniji organizirano po 1. juniju, ko bo epidemija preklicana.
Družbeni aktivist in teoretik Franco Berardi Bifo je soustanovitelj Radia Alice, prve piratske radijske postaje v Italiji.
Ob koncu epidemije koronavirusa v Sloveniji smo poklicali vodjo klicnega centra dr. Mojco Matičič, ki pravi, da moramo še vedno upoštevati pravila umivanja rok, nositi maske v zaprtih prostorih, da gremo zdravi med ljudi.
Z antropologinjo dr. Ireno Šumi o antifašizmu in evropskih vrednotah ter zakaj moramo oditi iz 19. stoletja in zaloputniti vrata.
V antifašističnem duhu smo bili vzgojeni vsepovsod. Še pri verouku. Ob enem pa smo na tiho, na kmetih, bili vzgojeni tudi v nekem antikomunističnem duhu.
Epidemiolog, esejist in veterinar David Waltner - Toews o življenju po pomladi 2020 in širjenju virusov z živali na ljudi ter tudi o temah, kaj imajo s tem prehranjevalne navade in kako se virus požvižga na meje.
Pisatelj in zavzeti bralec Borut Golob, tudi neizprosen kritik neoliberalne ideologije, je spregovoril o današnjih delavskih bojih in o vplivu pandemije na kapitalizem.
Z vladnim koronagovorcem o aktualni aferi izbire ponudnikov zaščitne opreme, zakaj Ivana Galeta ne vidi kot žvižgača, kako si z Janezom Janšo vse povesta in zakaj ne mara “mravljogledov”. Kdaj bodo odprli knjigarne?
Predsednica Transparency International Slovenija, je govorila o spornih nakupih zaščitne opreme in o tem, kako ukrepati v prihodnje.
Intervju: Direktor Reutersovega inštituta in profesor političnega komuniciranja na Univerzi v Oxfordu.
O prvi italijanski eksperimentalni terapiji bolnikov s covid 19 s krvno plazmo, o zdravljenju pacienta 1 Mattie in o izjemnem podpornem delu medicinskih sester in drugih zdravstvenih sodelavcev.
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Neveljaven email naslov