Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako bo epidemija koronavirusa vplivala na turistični in gostinski posel ter posledično na letošnje počitnice.
Po vse številnejših izjavah zdravstvenih strokovnjakov, voditeljev držav in evropskih politikov o tem, da bi lahko bila letošnja poletna turistična sezona ogrožena, so se tako ponudniki kot potencialni turisti začeli spraševati, kako bo epidemija koronavirusa vplivala na njihov posel ali počitnice. Turizem je za Slovenijo nenazadnje ena najpomembnejših gospodarskih panog – prispeva kar 14 odstotkov bruto domačega proizvoda, nanj pa je neposredno ali posredno vezanih na tisoče služb.
V zadnjem desetletju se je dogajanje v slovenskem turizmu bralo kot zgodba o uspehu. Lani je Slovenija zabeležila že šesto zaporedno rekordno turistično leto. Sedem tokrat ne bo srečna številka, letošnja sezona bo povsem drugačna. “V prvi vrsti bodo prizadeti Ljubljana in naše obmorske destinacije. Ali bi lahko domači gostje nadomestili tuje? V manjši meri že, a ne moremo govoriti o pokritju sezone. Nikakor ne,” opozarja dr. Ksenija Vodeb s Fakultete za turistične študije Portorož.
“Gostinstvo lahko zaženemo najprej, potem hotelirstvo. Ponudniki bi lahko svoje redne goste dobili nazaj z zaupanjem in zagotavljanjem varnosti v v svojem objektu. Butičnost je lahko primerjalna prednost.” – dr. Ksenija Vodeb
Največ prenočitev pri nas so med tujimi turisti po vrsti ustvarili Nemci, Nizozemci, Čehi, Belgijci in Italijani, njih bo torej vsaj še nekaj mesecev težko srečati. To bi lahko pomenilo med 3500 in 5000 izgubljenih delovnih mest neposredno v turizmu, posredno pa še dodatnih 10.000 delovnih mest, ki so povezana z njim, opozarja ekonomistka dr. Ljubica Knežević Cvelbar z ljubljanske Ekonomske fakultete.
“Naredila bi primerjavo z individualnimi športi, ki bodo prej sproščeni kot skupinski. Prav tako je pri turizmu: individualni turizem iz ene države v bližnjo državo bo prej sproščen kot množični.” – dr. Ljubica Knežević Cvelbar
Več kot 90 držav po svetu je zaprlo meje ali uvedlo omejitve gibanja, ki so turizem začasno zamrznile. Globoko zamrznile, bi lahko rekli, saj kljub nejasnosti glede trajanja ukrepov že lahko ugotovimo, da bo škoda po vsem svetu ogromna. Lani smo po vsem svetu zabeležili milijardo in pol prihodov turistov, ti so ustvarili desetino svetovnega bruto družbenega proizvoda in zagotovili 320 milijonov delovnih mest. Zdaj že izgubljamo milijon delovnih mest na dan, ocenjuje Svetovni potovalni svet, organizacija, ki združuje predstavnike turistične industrije. V Evropi bi lahko po njihovih ocenah izgubili 10 milijonov delovnih mest, če bodo potovanja mogoča šele jeseni, morda še več.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Kako bo epidemija koronavirusa vplivala na turistični in gostinski posel ter posledično na letošnje počitnice.
Po vse številnejših izjavah zdravstvenih strokovnjakov, voditeljev držav in evropskih politikov o tem, da bi lahko bila letošnja poletna turistična sezona ogrožena, so se tako ponudniki kot potencialni turisti začeli spraševati, kako bo epidemija koronavirusa vplivala na njihov posel ali počitnice. Turizem je za Slovenijo nenazadnje ena najpomembnejših gospodarskih panog – prispeva kar 14 odstotkov bruto domačega proizvoda, nanj pa je neposredno ali posredno vezanih na tisoče služb.
V zadnjem desetletju se je dogajanje v slovenskem turizmu bralo kot zgodba o uspehu. Lani je Slovenija zabeležila že šesto zaporedno rekordno turistično leto. Sedem tokrat ne bo srečna številka, letošnja sezona bo povsem drugačna. “V prvi vrsti bodo prizadeti Ljubljana in naše obmorske destinacije. Ali bi lahko domači gostje nadomestili tuje? V manjši meri že, a ne moremo govoriti o pokritju sezone. Nikakor ne,” opozarja dr. Ksenija Vodeb s Fakultete za turistične študije Portorož.
“Gostinstvo lahko zaženemo najprej, potem hotelirstvo. Ponudniki bi lahko svoje redne goste dobili nazaj z zaupanjem in zagotavljanjem varnosti v v svojem objektu. Butičnost je lahko primerjalna prednost.” – dr. Ksenija Vodeb
Največ prenočitev pri nas so med tujimi turisti po vrsti ustvarili Nemci, Nizozemci, Čehi, Belgijci in Italijani, njih bo torej vsaj še nekaj mesecev težko srečati. To bi lahko pomenilo med 3500 in 5000 izgubljenih delovnih mest neposredno v turizmu, posredno pa še dodatnih 10.000 delovnih mest, ki so povezana z njim, opozarja ekonomistka dr. Ljubica Knežević Cvelbar z ljubljanske Ekonomske fakultete.
“Naredila bi primerjavo z individualnimi športi, ki bodo prej sproščeni kot skupinski. Prav tako je pri turizmu: individualni turizem iz ene države v bližnjo državo bo prej sproščen kot množični.” – dr. Ljubica Knežević Cvelbar
Več kot 90 držav po svetu je zaprlo meje ali uvedlo omejitve gibanja, ki so turizem začasno zamrznile. Globoko zamrznile, bi lahko rekli, saj kljub nejasnosti glede trajanja ukrepov že lahko ugotovimo, da bo škoda po vsem svetu ogromna. Lani smo po vsem svetu zabeležili milijardo in pol prihodov turistov, ti so ustvarili desetino svetovnega bruto družbenega proizvoda in zagotovili 320 milijonov delovnih mest. Zdaj že izgubljamo milijon delovnih mest na dan, ocenjuje Svetovni potovalni svet, organizacija, ki združuje predstavnike turistične industrije. V Evropi bi lahko po njihovih ocenah izgubili 10 milijonov delovnih mest, če bodo potovanja mogoča šele jeseni, morda še več.
Vodja Porodnega bloka Porodnišnice Ljubljana dr. med. Mirjam Druškovič o poteku poroda in tveganjih pri okuženih nosečnicah.
S hrvaškim filozofom o tehnologiji, vlogi znanosti v dobi antiintelektualizma, širši sliki potresov na Hrvaškem, njegovemu prijatelju Julianu Assangu in o Trumpu ter trumpizmu.
Prizadevanja za razvoj cepiva smo primerjali s tekmo, kakršne ne pomnimo. Cepiva zdaj imamo, tekma se je prevesila v drugi polčas: cepljenje.
Pregledali smo nekaj najopaznejših izsledkov o boju proti koronavirusu po svetu, kaj so trenutno najbolj vroče teme na področju raziskav o covidu in kako je virus zaznamoval znanost.
Znova smo poklicali dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu. Z njo smo govorili o najnovejši epidemiološki sliki v državi, ki se še vedno ne umirja, ravno nasprtno: "Bojimo se, da bo delež okuženih še višji."
O novi različici koronavirusa v Veliki Britaniji smo se pogovarjali z dr. Chrisom Smithom, virologom z britanske univerze Cambridge, piscem in komunikatorjem znanosti.
Številke novih okužb v državi za zdaj še ne pomenijo razlogov za optimizem, naše vedenje med prazniki bo pomembno zaznamovalo januarsko sproščanje ali pa zaostritev ukrepov.
S komentarjem aktualnega množičnega testiranja in nasvetom, kako se ne okužiti na božični večerji treh generacij, se je oglasila dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Pia Pavletić in Jerneja Lednik sta dijakinji, ki vsak dan po pouku (na daljavo) priskočita na pomoč zdravstvenemu osebju v Domu sv. Jožefa v Celju, kjer skrbita za oskrbovance, ki so okuženi s koronavirusom.
Predstojnik mariborske enote NIJZ, zdravnik epidemiolog in asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru. Strasten popotnik, ki je obiskal 110 držav sveta.
Ime tedna je Luka Renko, pobudnik portala Sledilnik Covid-19, kjer zbirajo, analizirajo in objavljajo podatke o širjenju koronavirusa v Sloveniji. Projekt nastaja kot množično in prostovoljno sodelovanje, kjer lahko podatke prispeva vsak, trenutno pa je vanj vključenih že več kot 200 ljudi.
O virusih v našem genomu smo se pogovarjali z dr. Gregorjem Majdičem, profesorjem za vedenjsko nevrobiologijo na Veterinarski fakulteti ter za fiziologijo na ljubljanski Biotehniški in mariborski Medicinski fakulteti.
S psihologom Aleksandrom Zadelom o vzdrževanju ravnovesja v zahtevnih časih.
Miniserija Frekvence X o cepivih v eni epizodi! Maja Ratej in Zarja Muršič skupaj z vrhunskimi strokovnjaki in znanstveniki raziskujeta cepiva.
dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o povezavah novega koronavirusa z virusom HIV in tudi prvih datumih novega cepiva proti novemu koronavirusu.
Miha Kadunc in dr. Maja Založnik (COVID-19 Sledilnik) o vseh vrstah podatkov, ki nam počasi sestavljajo sliko aktualne epidemije.
Z dr. Majo Ravnikar (NIB) o tem, da je lahko merjenje prisotnosti SARS-CoV-2 v odpadni vodi slovenskih čistilnih naprav učinkovito orodje za spremljanje epidemije.
Poklicali smo vodjo Klicnega centra za informacije o koronavirusu. Vprašali smo jo, s kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na klicni center in kaj še lahko nareidmo, da bi izboljšali situacijo, pojasnila pa je tudi, kako bodo hitri testi delovali v praksi.
Raziskavo o lažnih novicah in novinarstvu med pandemijo predstavlja dr. Julie Posetti z Mednarodnega centra za novinarje.
Aprila 2020 je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41 več. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.
Neveljaven email naslov