Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Rasmus Kleis Nielsen o vlogi medijev v času epidemije

24.04.2020

Intervju: Direktor Reutersovega inštituta in profesor političnega komuniciranja na Univerzi v Oxfordu.

Rasmus Kleis Nielsen, Reutersovo poročilo o digitalnih medijih razkriva, da ljudje vse pogosteje bežijo od novic, ker se čutijo nemočne. V času te krize pa se je ta trend obrnil, vsaj tako kažejo podatki, ki jih je zbrala EBU.

To je razumljivo. Tako resne razmere vplivajo na življenja vseh, hkrati pa ogrožajo zdravje ljudi in njihove finance. Vsi bi radi razumeli, za kaj gre, kaj to pomeni zame, za moje najbližje, družino, za celotno družbo. Tako ni presenetljivo, da milijoni Evropejcev zdaj zaupajo medijem. Ne pričakujem pa, da bo ta rast trajala neskončno dolgo, tudi če bo kriza prisotna še nekaj mesecev. Če bodo novinarji poročali le o številu umrlih, o tem, kaj pravijo politiki, kaj je izjavil Donald Trump, pogosto narobe, in če ne bodo ljudem pomagali pri vsakodnevnem soočanju z novimi razmerami, potem bodo ljudje kmalu utrujeni od vseh novic in branost se bo vrnila v stare okvire. Ljudje se bodo načrtno izogibali novicam, še posebej, če čutijo, da zanje nimajo dodane vrednosti ali da vzbujajo občutek nemoči.

“Če bodo novinarji poročali le o številu umrlih, o tem, kaj pravijo politiki, kaj je izjavil Donald Trump, pogosto narobe, in če ne bodo ljudem pomagali pri vsakodnevnem soočanju z novimi razmerami, potem bodo ljudje kmalu utrujeni od vseh novic in branost se bo vrnila v stare okvire. Ljudje se bodo načrtno izogibali novicam, še posebej, če čutijo, da zanje nimajo dodane vrednosti ali da vzbujajo občutek nemoči.”

 

Da, vloga medijev ni le obveščati, ampak tudi pomiriti. Reutersova raziskava se je osredotočila tudi na vprašanje, ali mediji pretiravamo, oziroma ali mediji ponujamo koristne napotke. Kaj od tega je bližje resnici? 

Nisem strokovnjak za javno zdravje, zato ne morem soditi o ustreznosti teh sporočil. Lahko pa razložim, kako javnost medije dojema. Podatki kažejo, da vsaj v zelo zgodnji fazi pandemije velika večina ljudi medijem zaupa. Menijo, da jim pomagajo razumeti nastale razmere. V medijih najdejo uporabne informacije o tem, kako ravnati. Seveda pa je v vseh državah tudi manjšina, ki je prepričana, da mediji pretiravajo. Tukaj je nevarnost ta, da če imajo ljudje občutek, da mediji pogosto pretiravajo, potem tudi povsem resnih opozoril, ko so nujna, ne bodo jemali dovolj resno.  

Načeloma pa drži, in to je dobro, da ljudje najbolj zaupajo znanosti in zdravnikom. A to velja zdaj v primeru koronavirusa. Vprašanje je, kakšno bi bilo to zaupanje, če bi spraševali o podnebnih spremembah.  

V večini držav opažamo, da velika večina ljudi, ne glede na to, kdo so ali koga volijo, izkazuje visoko zaupanje v stroko. Včasih pa imamo opravka s strokovnimi mnenji, ki so kontroverzna, še posebej, ko politiki javno napadajo in dvomijo razlage znanstvenikov in zdravstvenih ustanov.  To smo videli pri podnebnih spremembah. V nekaterih državah politiki javno dvomijo v stroko. In ljudje, ki tem politikom zaupajo, ne bodo zaupali znanosti. Bojim se, da bo s koronavirusom podobno. V nekaterih državah, najbolj očitno pa v ZDA, vodilni politiki napadajo strokovnjake in znanstvenike in podajajo lastna neutemeljena mnenja o tem, katera zdravljenja so učinkovita in kakšne so trenutne razmere. Del ljudi, ki tem politikom zaupa, bo zelo verjetno manj zaupalo znanosti. Bolj kot problem politizirate, manj bodo ljudje zaupali znanstvenikom.   

Ali to velja predvsem za Združene države Amerike, da ljudje bližje desni politiki, bolj zaupajo vladam kot medijem?  

Vzorec, ki ga opažamo, se razlikuje od države do države. V državah, kjer je na oblasti desnica, jim ne zaupajo na levici in nasprotno, če vlada levica, so nezaupljivi desni volivci. Še posebej pa so te razlike poudarjene v Združenih državah Amerike. Nemčija pa je zanimiva izjema. Državo vodi konzervativna kanclerka, ki je v koaliciji s sredinskimi socialnimi demokrati, a volivci desnice vladi zaupajo manj kot volivci sredine ali levice.  

V Evropi, v času izrednih razmer se ljudje najpogosteje obrnejo na javne medije, a ti po svetu niso enako prisotni. Ali tudi to utegne igrati vlogo pri razumevanju pandemije? V raziskavi ste ocenjevali, kako dobro sploh so ljudje poučeni o koronavirusu.   

Mediji, ki prinašajo pozitivno razliko, so tisti, ki jim zaupa veliko ljudi in ki so uspešni pri nagovarjanju občinstva, ki ne kaže posebnega zanimanja za novice in ima nižjo izobrazbo. V Evropi so javni mediji zelo pomemben primer ravno tega. A niso sami. Tudi drugod so velike časopisne hiše z veliko bralci, digitalno ponudbo, kar vse skupaj zbuja zaupanje. Najpogosteje pa so glavni viri novic prav javni mediji in skoraj zagotovo prinašajo pozitivno razliko.   

Ramsus Nielsen, v vsakdanu tudi vi greste domov, spremljate novice, poslušate podkaste. Če bi bili zdaj urednik, kakšen nasvet bi dali novinarjem v tem času? Koronavirus smo začeli pokrivati z novicami iz Kitajske, nato smo šteli žrtve, morda je zdaj že nastopila faza iskanja rešitev. Kako lahko mediji še pripomorejo k reševanju krize?  

Želim biti spoštljiv do dejstva, da novinarji in uredniki nagovarjajo različna občinstva. Ne želim biti tisti voznik na zadnjem sedežu, ki govori, kako naj ljudje delajo. Zdaj je čas, da vzpostavimo pravo ravnovesje: gre za novinarski instinkt iskanja resnice. Poročanje o resnici je namreč pogosto depresivno. Vemo, da na dolgi rok to povzroča beg od novic. Gre za novinarski instinkt, da vodilnih ne odvežemo odgovornosti, to je pomembno v takšnih razmerah. Pa še to: novinarji ponavadi ne pomislijo naprej na to, da lahko ljudem pomagajo pri preživljanju te krize z nasveti. A ta hip se na stotine milijonov ljudi po vsej Evropi se skuša navaditi na nove razmere, skrbeti morajo za otroke, delajo od doma, skrbi jih za službo, socialno varnost, finance. So negotovi, ne vedo, kako dolgo bo trajalo. Ni dovolj le, da gledamo pod prste odgovornim, ljudem je treba pomagati prebroditi to zelo zahtevno krizo. Tako bodo ljudje resnično prepoznali vrednost neodvisnega profesionalnega novinarstva v krizi.  


Koronavirus podkast

231 epizod


Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.

Rasmus Kleis Nielsen o vlogi medijev v času epidemije

24.04.2020

Intervju: Direktor Reutersovega inštituta in profesor političnega komuniciranja na Univerzi v Oxfordu.

Rasmus Kleis Nielsen, Reutersovo poročilo o digitalnih medijih razkriva, da ljudje vse pogosteje bežijo od novic, ker se čutijo nemočne. V času te krize pa se je ta trend obrnil, vsaj tako kažejo podatki, ki jih je zbrala EBU.

To je razumljivo. Tako resne razmere vplivajo na življenja vseh, hkrati pa ogrožajo zdravje ljudi in njihove finance. Vsi bi radi razumeli, za kaj gre, kaj to pomeni zame, za moje najbližje, družino, za celotno družbo. Tako ni presenetljivo, da milijoni Evropejcev zdaj zaupajo medijem. Ne pričakujem pa, da bo ta rast trajala neskončno dolgo, tudi če bo kriza prisotna še nekaj mesecev. Če bodo novinarji poročali le o številu umrlih, o tem, kaj pravijo politiki, kaj je izjavil Donald Trump, pogosto narobe, in če ne bodo ljudem pomagali pri vsakodnevnem soočanju z novimi razmerami, potem bodo ljudje kmalu utrujeni od vseh novic in branost se bo vrnila v stare okvire. Ljudje se bodo načrtno izogibali novicam, še posebej, če čutijo, da zanje nimajo dodane vrednosti ali da vzbujajo občutek nemoči.

“Če bodo novinarji poročali le o številu umrlih, o tem, kaj pravijo politiki, kaj je izjavil Donald Trump, pogosto narobe, in če ne bodo ljudem pomagali pri vsakodnevnem soočanju z novimi razmerami, potem bodo ljudje kmalu utrujeni od vseh novic in branost se bo vrnila v stare okvire. Ljudje se bodo načrtno izogibali novicam, še posebej, če čutijo, da zanje nimajo dodane vrednosti ali da vzbujajo občutek nemoči.”

 

Da, vloga medijev ni le obveščati, ampak tudi pomiriti. Reutersova raziskava se je osredotočila tudi na vprašanje, ali mediji pretiravamo, oziroma ali mediji ponujamo koristne napotke. Kaj od tega je bližje resnici? 

Nisem strokovnjak za javno zdravje, zato ne morem soditi o ustreznosti teh sporočil. Lahko pa razložim, kako javnost medije dojema. Podatki kažejo, da vsaj v zelo zgodnji fazi pandemije velika večina ljudi medijem zaupa. Menijo, da jim pomagajo razumeti nastale razmere. V medijih najdejo uporabne informacije o tem, kako ravnati. Seveda pa je v vseh državah tudi manjšina, ki je prepričana, da mediji pretiravajo. Tukaj je nevarnost ta, da če imajo ljudje občutek, da mediji pogosto pretiravajo, potem tudi povsem resnih opozoril, ko so nujna, ne bodo jemali dovolj resno.  

Načeloma pa drži, in to je dobro, da ljudje najbolj zaupajo znanosti in zdravnikom. A to velja zdaj v primeru koronavirusa. Vprašanje je, kakšno bi bilo to zaupanje, če bi spraševali o podnebnih spremembah.  

V večini držav opažamo, da velika večina ljudi, ne glede na to, kdo so ali koga volijo, izkazuje visoko zaupanje v stroko. Včasih pa imamo opravka s strokovnimi mnenji, ki so kontroverzna, še posebej, ko politiki javno napadajo in dvomijo razlage znanstvenikov in zdravstvenih ustanov.  To smo videli pri podnebnih spremembah. V nekaterih državah politiki javno dvomijo v stroko. In ljudje, ki tem politikom zaupajo, ne bodo zaupali znanosti. Bojim se, da bo s koronavirusom podobno. V nekaterih državah, najbolj očitno pa v ZDA, vodilni politiki napadajo strokovnjake in znanstvenike in podajajo lastna neutemeljena mnenja o tem, katera zdravljenja so učinkovita in kakšne so trenutne razmere. Del ljudi, ki tem politikom zaupa, bo zelo verjetno manj zaupalo znanosti. Bolj kot problem politizirate, manj bodo ljudje zaupali znanstvenikom.   

Ali to velja predvsem za Združene države Amerike, da ljudje bližje desni politiki, bolj zaupajo vladam kot medijem?  

Vzorec, ki ga opažamo, se razlikuje od države do države. V državah, kjer je na oblasti desnica, jim ne zaupajo na levici in nasprotno, če vlada levica, so nezaupljivi desni volivci. Še posebej pa so te razlike poudarjene v Združenih državah Amerike. Nemčija pa je zanimiva izjema. Državo vodi konzervativna kanclerka, ki je v koaliciji s sredinskimi socialnimi demokrati, a volivci desnice vladi zaupajo manj kot volivci sredine ali levice.  

V Evropi, v času izrednih razmer se ljudje najpogosteje obrnejo na javne medije, a ti po svetu niso enako prisotni. Ali tudi to utegne igrati vlogo pri razumevanju pandemije? V raziskavi ste ocenjevali, kako dobro sploh so ljudje poučeni o koronavirusu.   

Mediji, ki prinašajo pozitivno razliko, so tisti, ki jim zaupa veliko ljudi in ki so uspešni pri nagovarjanju občinstva, ki ne kaže posebnega zanimanja za novice in ima nižjo izobrazbo. V Evropi so javni mediji zelo pomemben primer ravno tega. A niso sami. Tudi drugod so velike časopisne hiše z veliko bralci, digitalno ponudbo, kar vse skupaj zbuja zaupanje. Najpogosteje pa so glavni viri novic prav javni mediji in skoraj zagotovo prinašajo pozitivno razliko.   

Ramsus Nielsen, v vsakdanu tudi vi greste domov, spremljate novice, poslušate podkaste. Če bi bili zdaj urednik, kakšen nasvet bi dali novinarjem v tem času? Koronavirus smo začeli pokrivati z novicami iz Kitajske, nato smo šteli žrtve, morda je zdaj že nastopila faza iskanja rešitev. Kako lahko mediji še pripomorejo k reševanju krize?  

Želim biti spoštljiv do dejstva, da novinarji in uredniki nagovarjajo različna občinstva. Ne želim biti tisti voznik na zadnjem sedežu, ki govori, kako naj ljudje delajo. Zdaj je čas, da vzpostavimo pravo ravnovesje: gre za novinarski instinkt iskanja resnice. Poročanje o resnici je namreč pogosto depresivno. Vemo, da na dolgi rok to povzroča beg od novic. Gre za novinarski instinkt, da vodilnih ne odvežemo odgovornosti, to je pomembno v takšnih razmerah. Pa še to: novinarji ponavadi ne pomislijo naprej na to, da lahko ljudem pomagajo pri preživljanju te krize z nasveti. A ta hip se na stotine milijonov ljudi po vsej Evropi se skuša navaditi na nove razmere, skrbeti morajo za otroke, delajo od doma, skrbi jih za službo, socialno varnost, finance. So negotovi, ne vedo, kako dolgo bo trajalo. Ni dovolj le, da gledamo pod prste odgovornim, ljudem je treba pomagati prebroditi to zelo zahtevno krizo. Tako bodo ljudje resnično prepoznali vrednost neodvisnega profesionalnega novinarstva v krizi.  


03.04.2020

Katja Perat: Kapitalizmu bi se lahko pridružil še popoln nadzor nad državljani

Pesnica in pisateljica Katja Perat živi v Združenih državah v mestu St. Louis. Opisuje ameriško življenje, zdravstveni sistem in politiko v času epidemije.


02.04.2020

dr. Dan Podjed: Jezi me kult amaterizma

Antropolog dr. Dan Podjed tudi o tem, zakaj ga jezi kult amaterizma.


02.04.2020

Imunski sistem v marsičem ostaja velika neznanka

Kaj zares pomeni, da moramo za zdrav imunski sistem bolj paziti na prehrano in se več gibati? V obojem je ključ, s katerim lahko našo imunsko uro prevrtimo nazaj.


02.04.2020

Prof. dr. Sergio Romagnani, klinični imunolog z Univerze v Firencah

Epidemiološka študija v kraju Vo’ Euganeo v italijanski Benečiji je pokazala, da je veliko število okuženih s koronavirusom asimptomatičnih, v istem trenutku pa so ti posamezniki odličen vir prenosa okužb naprej.


02.04.2020

dr. Mojca Matičič: Ljudje sprašujejo, kako je z omejitvijo gibanja

Dr. Mojca Matičič, vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu ☎️ 080 14 04.


01.04.2020

Jure Leskovec: Okužbam še vedno sledimo kot v starih časih

Z Juretom Leskovcem o tem, kako bi lahko sodobna tehnologija občutno zajezila širjenje pandemije. Glede varnosti in varovanja zasebnosti gre po njegovem v teh primerih iskati srednjo pot.


01.04.2020

Matjaž Gruden, Svet Evrope

Matjaž Gruden, Svet Evrope, o tem, kje je meja med izrednimi ukrepi v izrednih razmerah in pretiranimi ukrepi z izgovorom izrednih razmer.


31.03.2020

Andrej Šter: Če stopimo skupaj, znamo in zmoremo

Ime meseca marca je Andrej Šter, vodja Konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje zadeve, ki s sodelavci uspešno vodi obsežno akcijo vračanja Slovenk in Slovencev v domovino. O največji repatriaciji v zgodovini države ažurno in korektno obvešča javnost, z dodatnimi nasveti in profesionalnim pristopom pa miri vse vpletene. Andrej Šter je eden izmed mnogih ljudi, ki se v zadnjih tednih uspešno trudijo reševati težave s koronavirusom, hkrati pa je tudi simboličen glas in zgled učinkovitega in hkrati človeškega spopadanja z epidemijo.


31.03.2020

Alma Sedlar: Ne pustimo jim, da izkoristijo krizo

Krizno obdobje predstavlja tudi veliko tveganje za korpucijo, saj se morajo zaradi zaostrenih razmer odločitve sprejemati hitro, nadzorni mehanizmi pa temu pogosto ne sledijo.


31.03.2020

Raziskovalci hitijo, vendar čas ni njihov zaveznik

Prvo cepivo proti novemu koronavirusu pričakujemo že julija, nas z optimistično napovedjo opogumlja prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Hitro širjenje novega koronavirusa in naraščanje števila hudo bolnih zaposluje številne strokovnjake: farmacevte, zdravnike, virologe, raziskovalce. Z nekaterimi smo govorili za oddajo Intelekta. S tem, kako napreduje iskanje učinkovitega cepiva in zdravila, se ukvarja sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Kaj že vemo o virusu, bo pojasnila virologinja prof. dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo. V oddaji bosta sodelovala tudi infektologa prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani in prof. dr. Andrej Trampuž s klinike Charite v Berlinu, ki oba zdravita najtežje bolnike okužene z novim koronavirusom. Kako nam bo v boju proti COVID-19 v pomoč farmacevtska stroka, pa bo povedal prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Oddajo Intelekta je pripravil Iztok Konc. Foto: Ri_Ya/ Pixabay


30.03.2020

Primož Velikonja: Urgenca v času epidemije

Kako v času epidemije koronavirusa delujejo urgence in kako se je spremenila dinamika delovanja zdravstvenih domov? Pojasnjuje Primož Velikonja, vodja urgence v Zdravstvenem domu Kočevje


28.03.2020

Status študenta med pandemijo

Vsi študenti ne uživajo v 'hotelu mama'. Kako (pre)živijo? Študentski domovi, fakultete in avtobusi so zaprli svoja vrata, za marsikoga se je zaprl tudi dotok denarja.


27.03.2020

Apostolos Staikos: Izolacija je v migrantskih centrih na grških otokih nemogoča, bojimo se katastrofe

Kakšne so razmere v največjem migrantskem centru na Lezbosu in kako so na otoku pripravljeni na morebitno širjenje virusa.


27.03.2020

Dr. Mojca Matičič: Japonsko zdravilo za koronavirus prihaja v Slovenijo

Pogovor z dr. Mojco Matičič, vodjo Klicnega centra za informacije o koronavirusu, ki ga dobite na telefonski številki 080 14 04. Najnovejše informacije uradnih virov o razvoju epidemije.


26.03.2020

Pater Karel Gržan: Zdaj moramo poglabljati človečnost

Pater Karel Gržan o samoti, pandemiji strahu, virusu in globalni ekonomiji.


26.03.2020

Andrej Šter o aktualnih podatkih Slovencev v tujini

Andrej Šter je vodja konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve, ki se z ekipami trudi, da bi vsem Slovencem iz tujine zagotovil varno vrnitev domov.


26.03.2020

Matija Peterlin, profesor interne medicine, mikrobiologije in imunologije na Kalifornijski univerzi UCSF

Svet še nikoli ni bil tako globalen, kot je ta hip, to nenazadnje dokazuje tudi pandemija. Kot opaža naš sogovornik, se takšni izbruhi dogajajo na približno deset let, a le pri tem najnovejšem so padle vse geografske meje. V San Francisco smo poklicali profesorja doktorja Matijo Peterlina. Na Univerzi Kalifornije UCSF poučuje interno medicino, mikrobiologijo in imunologijo.


26.03.2020

Koronavirus od A do Ž

Četrtkov Svetovalni servis namenjamo razumevanju novega koronavirusa, o katerem se na spletu in na družbenih omrežjih širi nemalo neresnic, polresnic in nepreverjenih informacij. Kako deluje in kako se razvija? Zakaj se tako dobro prenaša, koliko pomagajo maske in razkužila, kako mu uspe pretentati naš imunski sistem, ali se prenaša tudi po zraku, koliko pomaga dezinfekcija ulic in ali lahko znova zbolimo? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjal izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.


25.03.2020

Marcel Štefančič

Marcel Štefančič o koronavirusu, kapitalizmu, Italiji in naši prihodnosti.


25.03.2020

Srećko Horvat: Priče smo radikalni preobrazbi sveta

Hrvaški filozof Srećko Horvat o potresu v Zagrebu, krizi koronavirusa ter o tem, kaj je v tem trenutku subverzivno dejanje.


Stran 10 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov