Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predsednica Transparency International Slovenija, je govorila o spornih nakupih zaščitne opreme in o tem, kako ukrepati v prihodnje.
Alma Sedlar je predsednica Transparency International Slovenija, na njegovi spletni strani so po včerajšnjih razkritjih v oddaji Tarča na Televiziji Slovenija o spornih nakupih zaščitne opreme zapisali, da ta razkritja zahtevajo takojšnje ukrepanje. Kako gleda na način naročanja opreme, kot so ga včeraj opisali zaposleni na Zavodu za blagovne rezerve, torej s posredovanji in pritiski ministrov, sekretarjev in drugih politikov?
“V včerajšnji oddaji Tarča smo videli vse tisto, kar se v normalni, zreli državi, v kateri so politiki navajeni sprejemati odgovornost, ne bi nikakor smelo zgoditi.”
Kako se je po njenem mnenju sploh lahko zgodil prenos odgovornost na ustanove, ki bi bile prikladen grešni kozel? Katere sistemske težave so se razkrile ob teh novih informacijah?
“Zanimivo bi bilo izvedeti, kako so doslej preiskovalni organi opravljali svojo nalogo. Eno velikih tveganj je politizacija teh institucij, saj je bila ena od prednosti te vlade zamenjava vodilnih na policiji. Težko je s prstom pokazati na enega človeka ali institucijo, zatajil je celoten sistem.”
Alma Sedlar pravi, da je zdaj čas, da politiki prevzamejo odgovornost: “Denarja, ki je izgubljen, ne bomo več videli. Žal so oškodovane javne finance. In nekdo, ki izkoristi krizo, da se okoristi, da izkoristi moč, ki jo ima, je nekaj najbolj zavržnega. Sploh v takšnih razmerah, ko so v igri človeška življenja. Zavržno dejanje. To je skrajni čas, da prevzamejo odgovornost za svoje početje, ampak se bojim, da se to ne bo zgodilo.”
Kako pa je z zaščito žvižgačev? Z javnim nastopom se je včeraj osebno zelo izpostavil Ivan Gale z Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, ki je med bolniško odsotnostjo nadomeščal takratnega direktorja Antona Zakrajška. Ima Slovenija urejene prave mehanizme za zaščito žvižgačev? Kako in zakaj jih mora družba zaščititi?
“Dejanje gospoda Ivana Galeta je bilo pogumno, pri Transparency International Slovenija si želimo več takšnih posameznikov, ki javno spregovorijo in razkrijejo nepravilnosti. Upam, da se je premišljeno spustil v to javno razkritje, da samega sebe ni ogrozil.”
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Predsednica Transparency International Slovenija, je govorila o spornih nakupih zaščitne opreme in o tem, kako ukrepati v prihodnje.
Alma Sedlar je predsednica Transparency International Slovenija, na njegovi spletni strani so po včerajšnjih razkritjih v oddaji Tarča na Televiziji Slovenija o spornih nakupih zaščitne opreme zapisali, da ta razkritja zahtevajo takojšnje ukrepanje. Kako gleda na način naročanja opreme, kot so ga včeraj opisali zaposleni na Zavodu za blagovne rezerve, torej s posredovanji in pritiski ministrov, sekretarjev in drugih politikov?
“V včerajšnji oddaji Tarča smo videli vse tisto, kar se v normalni, zreli državi, v kateri so politiki navajeni sprejemati odgovornost, ne bi nikakor smelo zgoditi.”
Kako se je po njenem mnenju sploh lahko zgodil prenos odgovornost na ustanove, ki bi bile prikladen grešni kozel? Katere sistemske težave so se razkrile ob teh novih informacijah?
“Zanimivo bi bilo izvedeti, kako so doslej preiskovalni organi opravljali svojo nalogo. Eno velikih tveganj je politizacija teh institucij, saj je bila ena od prednosti te vlade zamenjava vodilnih na policiji. Težko je s prstom pokazati na enega človeka ali institucijo, zatajil je celoten sistem.”
Alma Sedlar pravi, da je zdaj čas, da politiki prevzamejo odgovornost: “Denarja, ki je izgubljen, ne bomo več videli. Žal so oškodovane javne finance. In nekdo, ki izkoristi krizo, da se okoristi, da izkoristi moč, ki jo ima, je nekaj najbolj zavržnega. Sploh v takšnih razmerah, ko so v igri človeška življenja. Zavržno dejanje. To je skrajni čas, da prevzamejo odgovornost za svoje početje, ampak se bojim, da se to ne bo zgodilo.”
Kako pa je z zaščito žvižgačev? Z javnim nastopom se je včeraj osebno zelo izpostavil Ivan Gale z Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, ki je med bolniško odsotnostjo nadomeščal takratnega direktorja Antona Zakrajška. Ima Slovenija urejene prave mehanizme za zaščito žvižgačev? Kako in zakaj jih mora družba zaščititi?
“Dejanje gospoda Ivana Galeta je bilo pogumno, pri Transparency International Slovenija si želimo več takšnih posameznikov, ki javno spregovorijo in razkrijejo nepravilnosti. Upam, da se je premišljeno spustil v to javno razkritje, da samega sebe ni ogrozil.”
Ali smo zakorakali v drugi val in kako ravnati, da se mu izognemo, odgovarja vodja svetovalne skupine za covid 19 pri Ministrstvu za zdravje infektologinja prof. dr. Bojana Beović.
Ameriški virolog prof. Vincent Racaniello o aktualnih novih podrobnosti v našem znanju o koronavirusu in bolezni covid 19 ter o tem, zakaj se virus v Združenih državah Amerike tako silovito širi.
Če priznamo, ali ne, novi koronavirus je spet v prvem planu. Številke se kar ne umirijo. Po svetu se je z novim koronavirusom okužilo že več kot 10 milijonov ljudi, več kot 500.000 jih je umrlo. Imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani opozarja, da ni karantene ob prihodu iz balkanskih držav. Meni, da je nerazumljivo, da karantene nismo uvedli vsaj za tiste, ki delajo v domovih za starejše občane in v zdravstvenih ustanovah. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Iztok Konc
O tem, zakaj je 'biti Slovenec' veliko več, kot pa se samo roditi na tem območju, in kako je Slovenija videti z zahodne meje.
Prof. dr. Matjaž Fležar je na Kliniki Golnik zdravil bolnike s covidom. Čeprav ima že dolgoletne izkušnje z zdravljenjem najtežjih pljučnih bolnikov, ga je novi koronavirus v marsičem presenetil; večkrat v negativnem, včasih pa tudi v pozitivnem smislu. »Presenetil nas je bolnik, ki je imel veliko dejavnikov tveganja: sladkorno bolezen, prekomerno telesno težo in nočne motnje dihanja. Pri njem je hitro prišlo do komplikacij in je zato potreboval intubacijo že prvi dan po sprejemu v bolnišnico. Ta bolnik je imel najslabšo prognozo od vseh, ampak je to obdobje hitrega poslabšanja preživel!« Dr. Matjaž Fležar bo v Ultrazvoku opisal izkušnje z zdravljenjem covida-19 in svetoval, kako naj se pred okužbo varujemo v prihodnjih tednih. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: KlinikaGolnik
Šmarje pri Jelšah je občina na stičišču Kozjanskega in Obsotelja z 10.000 prebivalci. Koronavirus je tam najsrditeje zarovaril in zahteval osemintrideset smrtnih žrtev. Kraj kljub temu ni klonil pred nepričakovanim bremenom, med sabo se je povezalo več kot sto prostovoljcev in danes, dober mesec po tem, ko so tam odkrili zadnjega pozitivnega z boleznijo covid 19, s ponosom ugotavljajo, da jim je zdravstvena preizkušnja prinesla tudi kaj pozitivnega. O sledeh, ki jih je koronavirusna kriza pustila v tem kozjansko-obsoteljskem kraju: od žalostnih zgodb v domu za starejše do iskrivih prostovoljskih iniciativ in šmarskega argoja.
Kdor koli razume znanost, ve, da bo ta za rešitev problema predlagala različne ukrepe. V Ko je vlada Južnoafriške republike zanikala znanstvena dognanja o virusu HIV, je po nekaterih ocenah umrlo več kot 300.000 ljudi. Profesor Chris French raziskuje nenavadne pojave in teorije zarote.
Klicni center za informacije o koronavirusu še vedno deluje, dosegljivi so vsak dan med 8.00 in 16.00, ljudje pa kličejo predvsem z vprašanji, kako bo življenje v Sloveniji organizirano po 1. juniju, ko bo epidemija preklicana.
Družbeni aktivist in teoretik Franco Berardi Bifo je soustanovitelj Radia Alice, prve piratske radijske postaje v Italiji.
Ob koncu epidemije koronavirusa v Sloveniji smo poklicali vodjo klicnega centra dr. Mojco Matičič, ki pravi, da moramo še vedno upoštevati pravila umivanja rok, nositi maske v zaprtih prostorih, da gremo zdravi med ljudi.
Z antropologinjo dr. Ireno Šumi o antifašizmu in evropskih vrednotah ter zakaj moramo oditi iz 19. stoletja in zaloputniti vrata.
V antifašističnem duhu smo bili vzgojeni vsepovsod. Še pri verouku. Ob enem pa smo na tiho, na kmetih, bili vzgojeni tudi v nekem antikomunističnem duhu.
Epidemiolog, esejist in veterinar David Waltner - Toews o življenju po pomladi 2020 in širjenju virusov z živali na ljudi ter tudi o temah, kaj imajo s tem prehranjevalne navade in kako se virus požvižga na meje.
Pisatelj in zavzeti bralec Borut Golob, tudi neizprosen kritik neoliberalne ideologije, je spregovoril o današnjih delavskih bojih in o vplivu pandemije na kapitalizem.
Z vladnim koronagovorcem o aktualni aferi izbire ponudnikov zaščitne opreme, zakaj Ivana Galeta ne vidi kot žvižgača, kako si z Janezom Janšo vse povesta in zakaj ne mara “mravljogledov”. Kdaj bodo odprli knjigarne?
Intervju: Direktor Reutersovega inštituta in profesor političnega komuniciranja na Univerzi v Oxfordu.
O prvi italijanski eksperimentalni terapiji bolnikov s covid 19 s krvno plazmo, o zdravljenju pacienta 1 Mattie in o izjemnem podpornem delu medicinskih sester in drugih zdravstvenih sodelavcev.
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Neveljaven email naslov