Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Valu 202 redno objavljamo povzetke novejših spoznanj in objav v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni. Tokrat je poudarek na vplivu debelosti na potek covida-19 in vse več raziskavah, ki preučujejo negativen vpliv bolezni na srce, več pa tudi o tem, kako bi lahko okužene zaznavali s pomočjo psov, in tem, da bi pri napovedi morebitnega hudega poteka bolezni lahko pri triaži pomagala tudi umetna inteligenca.
Ta hip se je svetovni števec okuženih s koronavirusom SARS-CoV-2 ustavil pri 36 milijonih, število žrtev je pred nekaj dnevi prešlo milijon. Države vsaka po svoje zaostrujejo ukrepe, veliko upanja se polaga v cepivo. Zdaj je po svetu znanih 248 kandidatov za cepivo, 49 jih je v klinični stopnji, najdlje, do tretje stopnje, je doslej uspelo devetim kandidatom.
Po raziskavi Mediane bi se ta hip verjetno ali zelo verjetno proti koronavirusni bolezni cepilo za dvajset odstotnih točk manj vprašanih kot v raziskavi, izvedeni junija. V primerjavi s preteklimi leti pa je višji delež prebivalcev, ki se namerava cepiti proti sezonski gripi.
Znanstveniki se že vse od izbruha novega koronavirusa sprašujejo, kaj vpliva na težji potek bolezni pri določenih bolnikih. Ena od možnih razlag je bila tudi oslabljena vloga beljakovine interferon, ki je del prve obrambe telesa pred virusi in opozarja človeka pred virusnim napadom. Kot so zapisali v nedavni objavi v reviji Science, so kar pri 14 odstotkih huje bolnih v preiskavi ugotovili zmanjšan oziroma oslabljen odziv te beljakovine. Delno naj bi bili za to odgovorni geni določenih bolnikov, delno naj bi telo pri nekaterih interferone napadalo s svojimi protitelesi.
Eno od bolj skrb vzbujajočih stanj po preboleli bolezni covida 19 je negativen vpliv na srčno mišico. Raziskovalci v številnih raziskavah po svetu iščejo vzroke, zakaj virus napade tudi srce in lahko pri povsem zdravih in mladih ljudeh, potem ko so ti preboleli le blago obliko bolezni, sproži celo srčni zastoj. V več kot 50 odstotkih se je zastoj srca zgodil brez predhodnih zapletov, bolezen nekaterim prebolelim pusti dolgotrajne motnje v srčnem ritmu, v zelo majhnem odstotku je bila potrebna celo transplantacija srca. Zanimiva je nedavna objava v reviji JAMA Cardiology, v kateri so spremljali 26 študentov športnikov z državne univerze Ohio. Kar pri štirih so potrdili vnetje srčne mišice. Ob tem se pojavljajo tudi namigovanja, da naj bi težave s srcem povzročala tudi gripa, a so raziskave na tem področju zelo redke.
Brez dvoma se je v zadnjih mesecih za enega od pomembnejših dejavnikov tveganja izkazala debelost. Konec avgusta je v reviji Obesity Reviews izšla študija, v kateri so raziskovalci preučili podatke skoraj 400.000 bolnikov s covidom 19. Izkazalo se je, da so imeli debeli ljudje, ki so se okužili, kar 113 odstotkov več možnosti, da končajo v bolnišnici, 74 odstotkov več, da bodo potrebovali intenzivno nego, in 48 odstotkov za smrt. Debelost kot taka s seboj prinese številne fiziološke in družbene okoliščine – ljudje se spopadajo s slabšim imunskim odzivom, povečanim tveganjem za vnetja in zaplete srca in ožilja, poleg tega debelost pogosteje spremlja stigma, s čimer bolniki tudi redkeje poiščejo zdravniško pomoč.
To je tudi eden od razlogov, zakaj je toliko žrtev za covidom prav med Američani. Kar 40 odstotkov odraslih v Združenih državah Amerike je namreč predebelih. Raziskava, ki so jo na 17.000 hospitaliziranih pacientih s covidom opravili v ZDA, je pokazala, da jih je bilo skoraj polovica debelih in nadaljnja tretjina s čezmerno telesno težo.
Del vpliva za resen razvoj in potek covida 19 pri nekaterih bolnikih bi lahko pripisali tudi dednemu materialu, ki naj bi ga podedovali od neandertalcev. Takšna tveganja naj bi imela polovica ljudi v južni Aziji in 16 odstotkov Evropejcev, ki naj bi od neandertalcev podedovali niz genov, ki potroji možnosti za hud potek bolezni. Ta niz genov se je v modernem človeku ohranil vse do danes, saj se je doslej izkazal za učinkovitega pri boju z okužbami.
Kot je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija, se je doslej skupni iniciativi za dostop in pravično globalno porazdelitev cepiva proti koronavirusni bolezni zavezalo nekaj več kot 50 držav, med njimi sedemindvajseterica Evropske unije ter Norveška in Islandija. Ob pomoči tako imenovane Covax iniciative želijo pravično porazdeliti cepivo, do katerega bi bile v enaki meri upravičene tudi revnejše države. S tem bi se lahko akutna stopnja koronavirusne pandemije po svetu končala do konca prihodnjega leta. Med bogatimi državami so se doslej ob Evropski uniji pridružili tudi Japonska, Nova Zelandija in Peru, Združenih držav, Kitajske in Rusije, ki vsaka po svoje hitijo s cepivom predvsem za svoje državljane, ni med podpisnicami zaveze.
Zanimiva je ugotovitev raziskovalcev, ki so od sredine marca preučevali oglašanje in sporazumevanje ptic v San Franciscu in njegovi okolici. V središču njihove pozornosti so bili predvsem vrabonadi, ptice iz družine vrabcev, pri katerih so zaznali, da sta karantena in zmanjšanje hrupa zaradi prometa vplivala tudi na oglašanje. Ptice so pele za 30 odstotkov bolj mehko, na neki način je bilo njihovo oglašanje podobno tistemu, ki so ga raziskovalci zaznali že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Zmanjšan hrup iz okolja je pticam omogočil, da so se med spomladanskim parjenjem lahko slišale na dvakrat večji razdalji, poleg tega so zaznali manj bojevitosti in agresije v vedenju samčkov, kar pomeni, da je karantena sprostila tudi ptice.
Pa še tale zanimivost: Na letališču v Helsinkih na Finskem so v delo vpregli štiri pse, ki naj bi bili izurjeni za prepoznavanje koronavirusa. Kot poročajo raziskovalci na Univerzi Helsinki, ki izvaja eksperiment, naj bi bili psi zmožni zaznati koronavirus pri osebi v manj kot desetih sekundah, kar bi lahko opazno pospešilo sistem prepoznavanja potencialno okuženih.
In ko smo že ravno pri tehnikah prepoznavanja: izraelsko obrambno ministrstvo je začelo skupaj s ameriško-iraelsko družbo Vocalis Health zbirati posnetke glasov ljudi, ki so preboleli covid 19. Na tak način želijo program naučiti, da bi lahko prepoznal znake napredovane bolezni že iz posameznikovega glasu. Družba, ki je doslej podobno aplikacijo izdelala za glasovno prepoznavanje napredovane bolezni KOPB, je doslej za pilotno različico zbrala 1500 primerov glasov bolnikov. Orodje, opozarjajo v družbi, ne bo namenjeno diagnostiki, temveč kot pomoč pri triaži bolnikov.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Na Valu 202 redno objavljamo povzetke novejših spoznanj in objav v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni. Tokrat je poudarek na vplivu debelosti na potek covida-19 in vse več raziskavah, ki preučujejo negativen vpliv bolezni na srce, več pa tudi o tem, kako bi lahko okužene zaznavali s pomočjo psov, in tem, da bi pri napovedi morebitnega hudega poteka bolezni lahko pri triaži pomagala tudi umetna inteligenca.
Ta hip se je svetovni števec okuženih s koronavirusom SARS-CoV-2 ustavil pri 36 milijonih, število žrtev je pred nekaj dnevi prešlo milijon. Države vsaka po svoje zaostrujejo ukrepe, veliko upanja se polaga v cepivo. Zdaj je po svetu znanih 248 kandidatov za cepivo, 49 jih je v klinični stopnji, najdlje, do tretje stopnje, je doslej uspelo devetim kandidatom.
Po raziskavi Mediane bi se ta hip verjetno ali zelo verjetno proti koronavirusni bolezni cepilo za dvajset odstotnih točk manj vprašanih kot v raziskavi, izvedeni junija. V primerjavi s preteklimi leti pa je višji delež prebivalcev, ki se namerava cepiti proti sezonski gripi.
Znanstveniki se že vse od izbruha novega koronavirusa sprašujejo, kaj vpliva na težji potek bolezni pri določenih bolnikih. Ena od možnih razlag je bila tudi oslabljena vloga beljakovine interferon, ki je del prve obrambe telesa pred virusi in opozarja človeka pred virusnim napadom. Kot so zapisali v nedavni objavi v reviji Science, so kar pri 14 odstotkih huje bolnih v preiskavi ugotovili zmanjšan oziroma oslabljen odziv te beljakovine. Delno naj bi bili za to odgovorni geni določenih bolnikov, delno naj bi telo pri nekaterih interferone napadalo s svojimi protitelesi.
Eno od bolj skrb vzbujajočih stanj po preboleli bolezni covida 19 je negativen vpliv na srčno mišico. Raziskovalci v številnih raziskavah po svetu iščejo vzroke, zakaj virus napade tudi srce in lahko pri povsem zdravih in mladih ljudeh, potem ko so ti preboleli le blago obliko bolezni, sproži celo srčni zastoj. V več kot 50 odstotkih se je zastoj srca zgodil brez predhodnih zapletov, bolezen nekaterim prebolelim pusti dolgotrajne motnje v srčnem ritmu, v zelo majhnem odstotku je bila potrebna celo transplantacija srca. Zanimiva je nedavna objava v reviji JAMA Cardiology, v kateri so spremljali 26 študentov športnikov z državne univerze Ohio. Kar pri štirih so potrdili vnetje srčne mišice. Ob tem se pojavljajo tudi namigovanja, da naj bi težave s srcem povzročala tudi gripa, a so raziskave na tem področju zelo redke.
Brez dvoma se je v zadnjih mesecih za enega od pomembnejših dejavnikov tveganja izkazala debelost. Konec avgusta je v reviji Obesity Reviews izšla študija, v kateri so raziskovalci preučili podatke skoraj 400.000 bolnikov s covidom 19. Izkazalo se je, da so imeli debeli ljudje, ki so se okužili, kar 113 odstotkov več možnosti, da končajo v bolnišnici, 74 odstotkov več, da bodo potrebovali intenzivno nego, in 48 odstotkov za smrt. Debelost kot taka s seboj prinese številne fiziološke in družbene okoliščine – ljudje se spopadajo s slabšim imunskim odzivom, povečanim tveganjem za vnetja in zaplete srca in ožilja, poleg tega debelost pogosteje spremlja stigma, s čimer bolniki tudi redkeje poiščejo zdravniško pomoč.
To je tudi eden od razlogov, zakaj je toliko žrtev za covidom prav med Američani. Kar 40 odstotkov odraslih v Združenih državah Amerike je namreč predebelih. Raziskava, ki so jo na 17.000 hospitaliziranih pacientih s covidom opravili v ZDA, je pokazala, da jih je bilo skoraj polovica debelih in nadaljnja tretjina s čezmerno telesno težo.
Del vpliva za resen razvoj in potek covida 19 pri nekaterih bolnikih bi lahko pripisali tudi dednemu materialu, ki naj bi ga podedovali od neandertalcev. Takšna tveganja naj bi imela polovica ljudi v južni Aziji in 16 odstotkov Evropejcev, ki naj bi od neandertalcev podedovali niz genov, ki potroji možnosti za hud potek bolezni. Ta niz genov se je v modernem človeku ohranil vse do danes, saj se je doslej izkazal za učinkovitega pri boju z okužbami.
Kot je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija, se je doslej skupni iniciativi za dostop in pravično globalno porazdelitev cepiva proti koronavirusni bolezni zavezalo nekaj več kot 50 držav, med njimi sedemindvajseterica Evropske unije ter Norveška in Islandija. Ob pomoči tako imenovane Covax iniciative želijo pravično porazdeliti cepivo, do katerega bi bile v enaki meri upravičene tudi revnejše države. S tem bi se lahko akutna stopnja koronavirusne pandemije po svetu končala do konca prihodnjega leta. Med bogatimi državami so se doslej ob Evropski uniji pridružili tudi Japonska, Nova Zelandija in Peru, Združenih držav, Kitajske in Rusije, ki vsaka po svoje hitijo s cepivom predvsem za svoje državljane, ni med podpisnicami zaveze.
Zanimiva je ugotovitev raziskovalcev, ki so od sredine marca preučevali oglašanje in sporazumevanje ptic v San Franciscu in njegovi okolici. V središču njihove pozornosti so bili predvsem vrabonadi, ptice iz družine vrabcev, pri katerih so zaznali, da sta karantena in zmanjšanje hrupa zaradi prometa vplivala tudi na oglašanje. Ptice so pele za 30 odstotkov bolj mehko, na neki način je bilo njihovo oglašanje podobno tistemu, ki so ga raziskovalci zaznali že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Zmanjšan hrup iz okolja je pticam omogočil, da so se med spomladanskim parjenjem lahko slišale na dvakrat večji razdalji, poleg tega so zaznali manj bojevitosti in agresije v vedenju samčkov, kar pomeni, da je karantena sprostila tudi ptice.
Pa še tale zanimivost: Na letališču v Helsinkih na Finskem so v delo vpregli štiri pse, ki naj bi bili izurjeni za prepoznavanje koronavirusa. Kot poročajo raziskovalci na Univerzi Helsinki, ki izvaja eksperiment, naj bi bili psi zmožni zaznati koronavirus pri osebi v manj kot desetih sekundah, kar bi lahko opazno pospešilo sistem prepoznavanja potencialno okuženih.
In ko smo že ravno pri tehnikah prepoznavanja: izraelsko obrambno ministrstvo je začelo skupaj s ameriško-iraelsko družbo Vocalis Health zbirati posnetke glasov ljudi, ki so preboleli covid 19. Na tak način želijo program naučiti, da bi lahko prepoznal znake napredovane bolezni že iz posameznikovega glasu. Družba, ki je doslej podobno aplikacijo izdelala za glasovno prepoznavanje napredovane bolezni KOPB, je doslej za pilotno različico zbrala 1500 primerov glasov bolnikov. Orodje, opozarjajo v družbi, ne bo namenjeno diagnostiki, temveč kot pomoč pri triaži bolnikov.
V Sloveniji od sredine poletja spet deluje klicni center, kjer so prebivalcem na voljo informacije glede covida19. Samo lani, čeprav vmes center ni deloval, so zabeležili več kot 230 tisoč klicev in odgovorili na vsaj toliko vprašanj klicateljev.
Profesor Michael Bang Petersen, ki že vse od začetka spremlja družbene vidike epidemije, opozarja, da je ključ do uspeha pri upravljanju epidemije transparentna in odkrita komunikacija z državljani.
Ves čas skoraj dveletne epidemije so med tistimi, ki pomagajo, tudi prostovoljci Rdečega križa. Številni so se v tem času odzvali na pozive bolnišnic in domov za starejše, ko so ti potrebovali dodatno pomoč pri obvladovanju razmer. Mateja Brežan je zbrala zgodbe treh Primorcev, ki so se s covidom in vsem, kar je povzročil, srečali v prvih vrstah.
Cepljeni člani nekega gospodinjstva imajo manjše, a še vedno precejšnje tveganje, da se okužijo z delta različico koronavirusa, kažejo izsledki britanske študije. Pogovarjali smo se soavtorico študije.
Pogovarjali smo se s strokovnim direktorjem UKC Maribor Matjažem Vogrinom, ki opozarja, da je število bolnikov v mariborskih intenzivnih enotah najvišje od začetka epidemije in da bodo kmalu presegli tudi do zdaj najvišje število bolnikov v akutni obravnavi.
Reportaža iz UKC Ljubljana: Povprečna starost hospitaliziranih na covidnem intezivnem oddelku je 60 let, 80 odstotkov jih je necepljenih. Na dan našega obiska je bila najmlajša bolnica na intenzivnem oddelku stara 29 let.
Dr. Zarja Muršič: Upam, da sledimo zgledu Baltskih držav, kjer se je val že umiril. Trenutni pritisk na bolnišnice je neznosen in previsok.
Evropa je trenutno epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu beležijo v Indiji. Zakaj? Mnogi stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: »Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike.« Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom? Poslušajte medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok.
Dr. Zarja Muršič je biologinja, evolucijska antropologinja, kognitivna znanstvenica, članica ekipe Sledilnika za covid-19. Sodelavka v znanstveni redakciji Radia Študent, soavtorica podkastov o koroni na Valu 202. Ena najbolj jasnih razlagalk pandemije pri nas, ki si zmore zapisati tudi: "V preteklem letu in pol sem naredila veliko napak pri poročanju o covidu. Moja največja napaka je gotovo obveščanje mladih o morebitnih redkih zapletih po prejemu cepiv Janssen in AstraZeneca. Če si glede cepljenja še vedno zadržan ali zadržana, vse je okej. Če imaš vprašanje, sem tukaj." K pogovoru jo je povabila Tjaša Škamperle.
Okužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo zabeležili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu dni. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok bo na vprašanja o covidu in cepljenju tokrat odgovarjal imunolog dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Borut Živulovič, Bobo
Na družbenih omrežjih ga nekateri zmerjajo z morilcem, plačancem in bedakom; drugi pravijo, da je človek na mestu in strokovnjak, ki svoje stroke nikoli ne izda. V sredinem Intervjuju na Prvem bo z nami glavni epidemiolog v državi Mario Fafangel. V Sierri Leone se je boril z ebolo, v Sloveniji je zdaj v prvih vrstah boja proti covidu. Koliko so vredne njegove izkušnje? Koliko je vredno njegovo znanje? Koliko za stroko in politiko velja njegova beseda? Stanje epidemije pri nas je skrajno zaskrbljujoče. Vedno bolj pogosta so opozorila, da se v Sloveniji lahko ponovijo lanski tragični dogodki iz italijanskega Bergama. Katere ukrepe bi zdaj morali nujno sprejeti? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja epidemiolog Mario Fafangel. Foto: Žiga Živulovič jr., Bobo
Nastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vedno bolj pa se jo izpostavlja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je v Kliniki na Golniku govoril z infektologinjo Barbaro Bitežnik, vodjo tamkajšnjega covid oddelka. Foto: Baedr-9439/ WikimediaCommons/ Public Domain
Lombardija leto in pol od izbruha covida-19 v Evropi.
Med iskanjem zdravila za covid se ne obračamo le k novim učinkovinam, ki jih pospešeno razvija farmacevtska industrija, ampak tudi k starim, že poznanim zdravilom. Tako so zdravniki za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom že segli po zdravilih proti malariji, eboli in revmi, največ zanimanja najširše javnosti pa je sprožilo zdravilo proti parazitom Ivermektin. Čeprav pandemija traja že poldrugo leto, raziskave še niso podale verodostojnega odgovora, ali naj ivermektin dobi mesto med zdravili za koronavirusno bolezen ali ne. Med državami, ki uporabljajo ivermektin, je Peru. Kakšne so njihove izkušnje? Kaj pravijo njihovi podatki in študije? Kolega Iztok Konc se je pogovarjal z infektologinjo in mlado raziskovalko Paola Rondan na Univerzi San Marcos v perujskem glavnem mestu Lima. Foto: Zajem zaslona (13.10.21)/ OurWorldInData
Paolo Terragnoli je predstojnik urgence v bolnišnici v Brescii. Lani je delal v prvi vrsti s covidnimi bolniki, zdravil je tragične primere, leto in pol po najhujšem poteku epidemije pravi, da se je stanje normaliziralo.
Filozof Tadej Troha, ki spremlja družbeno dogajanje v Sloveniji, opaža, da se je v določenem trenutku zgostilo toliko težav na enem mestu, da ljudje ne najdejo več drugega izhoda, kot da si ustvarjajo "hecne" zgodbe.
Mateja Logar: Cepljenje s tretjim odmerkom strokovno nesporno, a pravnoformalno še brez priporočil
Kako razumeti in interpretirati številne statistike povezane z epidemijo, kaj nam povedo aktualni podatki
Neveljaven email naslov