Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Filozof dr. Tomaž Grušovnik o intelektualnih fagocitih, porastu teorij zarot med aktualno koronakrizo, utilitaristični etiki, Kierkegaardu in tem, zakaj se nam trenutno celotna situacija zdi kot slab film.
"Rečeno nam je bilo, da smo 'največje bogastvo družbe', da moramo 'zasledovati svoje sanje' …, med pandemijo pa naj bi nenadoma svoje pravice žrtvovali v prid drugim?," v svoji najnovejši knjigi Karantenozofija piše filozof dr. Tomaž Grušovnik, ki predava na Univerzi na Primorskem. "Sploh mlajše generacije, ki so rojene v svobodnem, liberalnem svetu, so vajene ideje pravic in tega, da je vse nekako osredotočeno na posameznika. Spontana ideja, ki jo dobiš iz take perspektive, je, da nosiš masko torej zato, da se tebi ne zgodi kaj slabega. Ko pa ti nekdo zapove, da moraš nositi nagobčnik zato, da ti koga ne ugrizneš, in se ti začnejo omejevati pravice zavoljo splošnega dobrega v družbi, doživiš šok in se zaveš, da imata liberalizem in svoboda svoje meje. Da torej obstaja kolektivni subjekt, država, ki ti lahko prepove gibanje, te zameji, ti naloži vedenje, ki je pravzaprav prisilno vedenje. To je nekaj, česar dandanes nismo več vajeni, kar je na neki način tudi prav, saj živimo v svobodni družbi."
Pomladno obdobje karantene je Grušovnik, ki sicer pripravlja tudi filozofsko delo o hoteni nevednosti, izkoristil za premislek o nekaterih temeljnih konceptih svobode, etike, odnosa do vedenja, ki jih je zamajala aktualna koronakriza, med drugim se loti tudi skoraj sočasne okrepitve teorij zarote. Ljudje po njegovem radi verjamejo teorijam zarote, ker jim svet predstavljajo kot obvladljiv in nadzorljiv, kar pa vedno ni, poudarja. Kot pojasni, se je težko spopasti z dejstvom, da v svetu mikroorganizmov nastajajo naključne mutacije, da se te stvari pač zgodijo in da znanost ob tem potrebuje nekaj časa, da poišče določene odgovore in rešitve. "Stvari niso tako preproste, da bi samo tlesknili s prstom in že imeli informacije. V človekovem bivanju vlada negotovost, naključnost je ena od temeljnih potez človeške eksistence, s čimer pa se v intimi težko spoprimemo." In to idejo želimo nevtralizirati z različnimi teorijami zarote, ki predstavljajo svet kot obvladljiv, pojasni.
"Pri čemer pa je moj odgovor teoretikom zarote ta: Dragi moji, ne, ne, svet je še hujši, kot mislite. Res je, da drvimo proti prepadu. A tega voza ne vozi nihče, sam drvi proti prepadu."
Kot v svojem najnovejšem knjižnem eseju še izrecno opozori, je ideja, da bi nas trenutna kriza streznila in prinesla preobrat, lahko tudi problematična. "Krizo lahko razumemo kot razkritje, kot neki čas, v katerem se razkrije nekaj, kar je bilo prej zakrito zaradi delovanja vsakdana. Ko pa je vsakdan zamajan, pridejo na plan stvari, ki so bile prej skrite." Zato je kriza po njegovem nekakšen privilegiran trenutek, moment, ko se zavemo stvari, ki so bile prej zakrite, potlačene.
"Upi, da bi se s to krizo zgodil preobrat, so preuranjeni. Koronakriza je le ena od kriz, s katerimi se spopadamo. Druga kriza, ki je dosti obsežnejša in bo dolgoročnejša, je okoljska kriza, imamo tudi humanitarno krizo z migranti, ki je kriza ključnih civilizacijskih vrednosti. A vse to še naprej potiskamo pod preprogo."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Filozof dr. Tomaž Grušovnik o intelektualnih fagocitih, porastu teorij zarot med aktualno koronakrizo, utilitaristični etiki, Kierkegaardu in tem, zakaj se nam trenutno celotna situacija zdi kot slab film.
"Rečeno nam je bilo, da smo 'največje bogastvo družbe', da moramo 'zasledovati svoje sanje' …, med pandemijo pa naj bi nenadoma svoje pravice žrtvovali v prid drugim?," v svoji najnovejši knjigi Karantenozofija piše filozof dr. Tomaž Grušovnik, ki predava na Univerzi na Primorskem. "Sploh mlajše generacije, ki so rojene v svobodnem, liberalnem svetu, so vajene ideje pravic in tega, da je vse nekako osredotočeno na posameznika. Spontana ideja, ki jo dobiš iz take perspektive, je, da nosiš masko torej zato, da se tebi ne zgodi kaj slabega. Ko pa ti nekdo zapove, da moraš nositi nagobčnik zato, da ti koga ne ugrizneš, in se ti začnejo omejevati pravice zavoljo splošnega dobrega v družbi, doživiš šok in se zaveš, da imata liberalizem in svoboda svoje meje. Da torej obstaja kolektivni subjekt, država, ki ti lahko prepove gibanje, te zameji, ti naloži vedenje, ki je pravzaprav prisilno vedenje. To je nekaj, česar dandanes nismo več vajeni, kar je na neki način tudi prav, saj živimo v svobodni družbi."
Pomladno obdobje karantene je Grušovnik, ki sicer pripravlja tudi filozofsko delo o hoteni nevednosti, izkoristil za premislek o nekaterih temeljnih konceptih svobode, etike, odnosa do vedenja, ki jih je zamajala aktualna koronakriza, med drugim se loti tudi skoraj sočasne okrepitve teorij zarote. Ljudje po njegovem radi verjamejo teorijam zarote, ker jim svet predstavljajo kot obvladljiv in nadzorljiv, kar pa vedno ni, poudarja. Kot pojasni, se je težko spopasti z dejstvom, da v svetu mikroorganizmov nastajajo naključne mutacije, da se te stvari pač zgodijo in da znanost ob tem potrebuje nekaj časa, da poišče določene odgovore in rešitve. "Stvari niso tako preproste, da bi samo tlesknili s prstom in že imeli informacije. V človekovem bivanju vlada negotovost, naključnost je ena od temeljnih potez človeške eksistence, s čimer pa se v intimi težko spoprimemo." In to idejo želimo nevtralizirati z različnimi teorijami zarote, ki predstavljajo svet kot obvladljiv, pojasni.
"Pri čemer pa je moj odgovor teoretikom zarote ta: Dragi moji, ne, ne, svet je še hujši, kot mislite. Res je, da drvimo proti prepadu. A tega voza ne vozi nihče, sam drvi proti prepadu."
Kot v svojem najnovejšem knjižnem eseju še izrecno opozori, je ideja, da bi nas trenutna kriza streznila in prinesla preobrat, lahko tudi problematična. "Krizo lahko razumemo kot razkritje, kot neki čas, v katerem se razkrije nekaj, kar je bilo prej zakrito zaradi delovanja vsakdana. Ko pa je vsakdan zamajan, pridejo na plan stvari, ki so bile prej skrite." Zato je kriza po njegovem nekakšen privilegiran trenutek, moment, ko se zavemo stvari, ki so bile prej zakrite, potlačene.
"Upi, da bi se s to krizo zgodil preobrat, so preuranjeni. Koronakriza je le ena od kriz, s katerimi se spopadamo. Druga kriza, ki je dosti obsežnejša in bo dolgoročnejša, je okoljska kriza, imamo tudi humanitarno krizo z migranti, ki je kriza ključnih civilizacijskih vrednosti. A vse to še naprej potiskamo pod preprogo."
Platformo Coronavirus Watch so vzpostavili naši raziskovalci prvega Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco.
Prvi prototipi slovenskih respiratorjev so “zadihali”! Dr. Jernej Pintar, direktor Tehnološkega parka v Ljubljani, pravi, da je Slovenija na tem področju tako povezana, “kot da se spet osamosvaja. Res je lepo.” Nemogoče je povedati, kdaj bi lahko bila ta naprava uporabljena v praksi. “Zdaj ni časa za rigidno strukturo: ne vemo, ali bomo imeli čez dva tedna nekaj, kar bomo lahko dali bolnikom. Želim si, da bi imeli, želim pa si tudi, da tega ne bi bilo treba nikoli uporabiti.”
Dr. Paolo Terragnoli je zdravnik v prvi vrsti, spregovoril je o težkih trenutkih na intenzivni negi, zakaj je zdravstveni sistem v Lombardiji pred kolapsom in kaj moramo storiti, da se nam ne zgodi italijanski scenarij.
Učiteljica slovenščine na OŠ Frana Malgaja v Šentjurju spregovori o učenju na daljavo, smernicah, ki jih ni, ter kaj je razlika pri učenju od doma in učenju na daljavo.
Tokrat tudi o tem, kdo naj nosi masko in zakaj je njena (nepravilna) uporaba lahko celo nevarna.
Filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl tudi v kriznih časih z intelektualno ostrino spremlja in analizira dogajanje. Kaj koronavirus prinaša v našo družbo, kaj pomeni za možnost izbire, kako se bo spremenil svet in zakaj ostati optimističen. Kako je s tesnobo, vsakdanjimi odnosi, kakšna prihodnost nas čaka.
Znova smo poklicali uglednega virologa Vincenta Racaniella. Še vedno poudarja, da panika ni potrebna, virus pa bi morali resno jemati že januarja. Prepričan je tudi, da se iz nastalega položaja ne bomo nič naučili.
Ker se pogosto omenja, da moramo pri stikih z ljudmi upoštevati socialno distanco, Matjaž Hanžek opozarja, da je treba pravilno razumeti in uporabljati izraze, ki označujejo družbene in fizične razdalje med ljudmi.
Za širši pogled na trende v političnem prostoru smo poklicali političnega analitika in zgodovinarja Luko Lisjaka Gabrijelčiča, urednika revije Razpotja. Ker naš sogovornik živi in dela v Budimpešti, ga je Jan Grilc vprašal tudi, kakšne so v teh dneh tamkajšnje razmere.
Brane Gruban, strokovnjak za komunikacijski menedžment, opozarja na napake, iz katerih bi se morali kaj naučiti.
Zahtevni časi terjajo zahtevne premisleke. Ekskluzivni pogovor z enim najpomembnejših filozofov na svetu. Nemogoče stvari so postale vsakdanja realnost. Zdi se kot da smo v vojni s to razliko da nismo in s tem, da je sovražnik neviden in malodane banalen. Dr. Slavoj Žižek o trenutnih razmerah v Sloveniji in svetu. Z njim se je pogovarjala Nataša Štefe.
Nujno je, da vzdržujemo čim manjše število ljudi, ki potrebujejo intenzivno nego, pojasnjuje prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo.
Miha Mazzini o tem, kaj pozitivnega ste v šestih dneh samoizolacije opazili pri Slovencih? Kakšne vedenjske spremembe? So mutirale tudi naše lastnosti?
Dr. David Stopar, profesor mikrobiologije na ljubljanski Biotehniški fakulteti in raziskovalec, ki se ukvarja s preučevanjem strukture in funkcije biofilmov.
Dr. Katarina Habe razlaga, kako glasba vpliva na ljudi v času (samo)izolacije. Pravi, da zdaj opravlja izvorno, evolucijsko funkcijo uravnavanja čustev, povezovanja ljudi in zdravljenja.
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Boštjan Benedičič je pred leti zbolel za aplastično anemijo, pred dvema letoma preživel pljučno embolijo, tako mu danes deluje 20 odstotkov pljuč, zato se izjemno boji novega koronavirusa.
Dilema za novinarje je velika. Država se je zaradi virusa ustavila. Ljudi zanima, kaj je z virusom, a hkrati je treba povedati, da virus ni vse. V času kriz je treba odgovornim še posebej gledati pod prste.
Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu pravi, da so vprašanja, ki jih dobivajo, zelo različna in dodaja, da “dobijo tudi nenavadna vprašanja. Niso pa panična. Ljudje pač naletijo na dileme in takrat nas pokličejo”. Pohvalila je še stroko, ki se “zelo hitro odziva. Naš klicni center posreduje le preverjene informacije”.
Neveljaven email naslov