Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Znova smo preleteli znanstveni tisk, v katerem so raziskovalci poročali o kar nekaj dlje časa trajajočih raziskavah o prebolevanju in širjenju okužb z novim koronavirusom.
Konec septembra so v Science objavili rezultate študije, v katero je bilo vključenih več kot pol milijona ljudi. Raziskovalci z mednarodno prepoznavnih institucij, med njimi Okoljski inštitut Princeton, Univerza Johnsa Hopkinsa in Univerza Kalifornija, Berkeley, so na velikanskem vzorcu ljudi, ki so okužbo prebolevali v Indiji, dokazali, da okužbo širi le manjši delež okuženih. V največji študiji stikov v zgodovini doslej so ugotovili, da več kot dve tretjini okuženih nista okužili nikogar, medtem ko je le osem odstotkov okuženih okužilo kar šestdeset odstotkov vseh preostalih okuženih.
Prav tako so ovrgli dozdajšnje trditve, da otroci in mladi odrasli naj ne bi bili ključni pri širjenju okužb. Tudi zelo mladi ljudje so lahko pomemben vir okužb, še posebej v domačem okolju. Največje možnosti za raztros okužb so v domačem okolju, kjer ima okuženi posameznik približno deset odstotkov možnosti, da okužbo prenese na družinskega člana, možnost, da okuži tesen stik v svoji skupnosti, kjer deluje, pa je dva odstotka in pol.
Ta hip se zelo veliko govori o tem, da utegne imeti zadostna telesna preskrba z vitaminom D pozitivne učinke na prebolevanje covida-19. Raziskava, ki so jo v The Journal of Clinical Endocrinology and Metabolism pred tednom objavili španski raziskovalci z univerze Cantabria, potrjuje, da so imeli pacienti, ki so jih v bolnišnici obravnavali zaradi covida-19, nižje vrednosti vitamina D v telesu od udeležencev v kontrolni skupini. Pomanjkanje vitamina D naj bi bilo povezano z višjim krvnim tlakom in večjo pojavnostjo krvožilnih bolezni. Prav tako so pokazali na povezavo, da so pacienti z nižjo vrednostjo vitamina D v telesu potrebovali daljšo bolnišnično oskrbo, slabša preskrba z vitaminom D pa po njihovem naj ne bi vplivala na večje tveganje za pojav zapletov in težje oblike bolezni.
Še en zanimiv članek prihaja iz Španije. V časopisu El Pais so pripravili res izvrsten prikaz, kako se virus širi po zraku in kako lahko širjenje okužb z odgovornim ravnanjem čim bolj zamejimo. Omenimo le prvi primer, ki ga opisujejo. Postavijo nas na zasebno srečanje šestih ljudi v neki dnevni sobi, ena med njimi je okužena. Če ti ljudje ne upoštevajo nobenih varnostnih ukrepov in torej ne nosijo mask, glasno govorijo in ne zračijo prostora, bodo po štirih urah druženja okužbo staknili tudi vsi preostali. Če nosijo masko, so tveganju z okužbo v povprečju še vedno izpostavljeni štirje ljudje, maske same namreč ne obvarujejo popolnoma pred okužbo. Le če izdatno skrbijo za prezračevanje, nosijo masko in čas druženja zmanjšajo na polovico, možnost prenosa skoraj izničijo. V zaprtih prostorih se hitro naberejo zelo velike količine aerosolov, z vsako kapljico, ki jo izločimo, skozi usta in nos, ustvarimo 1200 aerosolov. Teh je več, ko govorimo, in največ, ko glasno govorimo ali kričimo. Zato nosite maske in zračite prostore, kjer se zadržujete. In ne zadržujte se predolgo v njih.
Raziskava skupine raziskovalcev newjorške šole medicine Mount Sinai, objavljena v reviji Science, je pokazala, da je 95 odstotkov pacientov, ki so jim virus dokazali s pozitivnim izvidom testom PCR in so razvili milejše oziroma zmerne simptome bolezni, razvilo protitelesa. Devetdeset odstotkov od 30.000 pozitivnih pacientov je imelo raven protiteles zelo visoko, ohranila pa se je več mesecev po okužbi. No, Britanska študija Imperial Collegea pa je pokazala, da tisti, ki okužbo z novim koronavirusom prestanejo brez simptomov, hitreje izgubijo protitelesa, kot tisti, ki so zboleli za covidom-19.
Pretekli teden je odmevala tudi študija, ki sicer še ni prestala postopka recenzije, v kateri avtorji opozarjajo na problematiko avtoimunskega odziva telesa, na to torej, da v določenem odstotku bolnikov s covidom njihovo telo razvije protitelesa, ki napadejo telo in ne virusa. Takšen telesni odziv naj bi bil povezan s hujšim potekom bolezni, s tem bi lahko po eni strani pojasnili tudi problematiko dolgoprebolevnikov. Kot dodajajo avtorji z univerze Emory v Atlanti, bi lahko z uporabo zdravil, ki jih sicer uporabljajo pri zdravljenju lupusa ali revmatoidnega artritisa, pri določenih pacientih zmanjšali možnost, da se bolezen sprevrže v srditejšo obliko.
Ta študija, sprejeta za objavo v Critical Care Medicine, pa vzbuja optimizem. Raziskovalci z britanske univerze Exeter ugotavljajo, da se smrtnost pacientov s covidom, sprejetih v bolnišnice, zmanjšuje. Potem ko so marca umrli kar štirje od desetih bolnikov, sprejetih na intenzivno nego, so se do konca junija možnosti za preživetje povečale na 80 odstotkov. A razlogi po mnenju raziskovalcev niso v spremenjeni virulentnosti virusa, ampak v drugačni starostni strukturi obolelih. V poletnem obdobju so bili oboleli v intenzivnih enotah v Veliki Britaniji povprečno precej mlajši.
O podobnem poročajo tudi iz Združenih držav. Potem ko je v celotnem sistemu bolnišnic v New Yorku marca umrlo 30 odstotkov bolnikov, sprejetih na intenzivno nego, je smrtnost padla na tri odstotke. Ob spremenjeni demografski strukturi pa naj bi k zmanjšanju smrtnosti zelo veliko prispevale boljša bolnišnična oskrba in izkušnje iz spomladanskega obdobja. Kot pišejo avtorji raziskave, objavljene v Journal of Hospital Medicine, pa je covid še vedno izjemno resna bolezen, ki ubije desetkrat več bolnikov kot najhujše oblike gripe, pri gripi prav tako ni takšnih dolgoročnih posledic na zdravje.
Oktober je bil mesec, ko se je na veliko pisalo o enem od najperspektivnejših antivirusnih zdravilih ta hip na trgu – zdravilu remdesivir. Potem ko je proizvajalec zdravila, kalifornijsko podjetje Gilead Sciences, v začetku meseca podpisal pogodbo z Evropsko unijo za dobavo zdravila v vrednosti milijarde dolarjev, je kontrolna raziskava Solidarity le teden dni zatem prisolila precejšnjo zaušnico trditvam o dejanski učinkovitosti zdravila. Raziskava pod pokroviteljstvom Svetovne zdravstvene organizacije, ki so jo izvedli na največjem vzorcu pacientov doslej, je pokazala, da uporaba zdravila ne zmanjša smrtnosti in ne skrajša časa okrevanja. Po pisanju revije Science naj bi podjetje za izsledke raziskave Solidarity vedelo že konec septembra in je pogodbo z Brusljem podpisalo s figo v žepu. No, teden dni zatem pa je Ameriška uprava za zdravila, ne glede na izsledke raziskave, prav tako pod ne povsem pojasnjenimi pogoji potrdila remdesivir kot prvo uradno odobreno zdravilo v boju zoper covid-19. Njegovo komercialno ime je veklury, podjetju pa je skupno letos prineslo 873 milijonov
dolarjev prihodkov.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Znova smo preleteli znanstveni tisk, v katerem so raziskovalci poročali o kar nekaj dlje časa trajajočih raziskavah o prebolevanju in širjenju okužb z novim koronavirusom.
Konec septembra so v Science objavili rezultate študije, v katero je bilo vključenih več kot pol milijona ljudi. Raziskovalci z mednarodno prepoznavnih institucij, med njimi Okoljski inštitut Princeton, Univerza Johnsa Hopkinsa in Univerza Kalifornija, Berkeley, so na velikanskem vzorcu ljudi, ki so okužbo prebolevali v Indiji, dokazali, da okužbo širi le manjši delež okuženih. V največji študiji stikov v zgodovini doslej so ugotovili, da več kot dve tretjini okuženih nista okužili nikogar, medtem ko je le osem odstotkov okuženih okužilo kar šestdeset odstotkov vseh preostalih okuženih.
Prav tako so ovrgli dozdajšnje trditve, da otroci in mladi odrasli naj ne bi bili ključni pri širjenju okužb. Tudi zelo mladi ljudje so lahko pomemben vir okužb, še posebej v domačem okolju. Največje možnosti za raztros okužb so v domačem okolju, kjer ima okuženi posameznik približno deset odstotkov možnosti, da okužbo prenese na družinskega člana, možnost, da okuži tesen stik v svoji skupnosti, kjer deluje, pa je dva odstotka in pol.
Ta hip se zelo veliko govori o tem, da utegne imeti zadostna telesna preskrba z vitaminom D pozitivne učinke na prebolevanje covida-19. Raziskava, ki so jo v The Journal of Clinical Endocrinology and Metabolism pred tednom objavili španski raziskovalci z univerze Cantabria, potrjuje, da so imeli pacienti, ki so jih v bolnišnici obravnavali zaradi covida-19, nižje vrednosti vitamina D v telesu od udeležencev v kontrolni skupini. Pomanjkanje vitamina D naj bi bilo povezano z višjim krvnim tlakom in večjo pojavnostjo krvožilnih bolezni. Prav tako so pokazali na povezavo, da so pacienti z nižjo vrednostjo vitamina D v telesu potrebovali daljšo bolnišnično oskrbo, slabša preskrba z vitaminom D pa po njihovem naj ne bi vplivala na večje tveganje za pojav zapletov in težje oblike bolezni.
Še en zanimiv članek prihaja iz Španije. V časopisu El Pais so pripravili res izvrsten prikaz, kako se virus širi po zraku in kako lahko širjenje okužb z odgovornim ravnanjem čim bolj zamejimo. Omenimo le prvi primer, ki ga opisujejo. Postavijo nas na zasebno srečanje šestih ljudi v neki dnevni sobi, ena med njimi je okužena. Če ti ljudje ne upoštevajo nobenih varnostnih ukrepov in torej ne nosijo mask, glasno govorijo in ne zračijo prostora, bodo po štirih urah druženja okužbo staknili tudi vsi preostali. Če nosijo masko, so tveganju z okužbo v povprečju še vedno izpostavljeni štirje ljudje, maske same namreč ne obvarujejo popolnoma pred okužbo. Le če izdatno skrbijo za prezračevanje, nosijo masko in čas druženja zmanjšajo na polovico, možnost prenosa skoraj izničijo. V zaprtih prostorih se hitro naberejo zelo velike količine aerosolov, z vsako kapljico, ki jo izločimo, skozi usta in nos, ustvarimo 1200 aerosolov. Teh je več, ko govorimo, in največ, ko glasno govorimo ali kričimo. Zato nosite maske in zračite prostore, kjer se zadržujete. In ne zadržujte se predolgo v njih.
Raziskava skupine raziskovalcev newjorške šole medicine Mount Sinai, objavljena v reviji Science, je pokazala, da je 95 odstotkov pacientov, ki so jim virus dokazali s pozitivnim izvidom testom PCR in so razvili milejše oziroma zmerne simptome bolezni, razvilo protitelesa. Devetdeset odstotkov od 30.000 pozitivnih pacientov je imelo raven protiteles zelo visoko, ohranila pa se je več mesecev po okužbi. No, Britanska študija Imperial Collegea pa je pokazala, da tisti, ki okužbo z novim koronavirusom prestanejo brez simptomov, hitreje izgubijo protitelesa, kot tisti, ki so zboleli za covidom-19.
Pretekli teden je odmevala tudi študija, ki sicer še ni prestala postopka recenzije, v kateri avtorji opozarjajo na problematiko avtoimunskega odziva telesa, na to torej, da v določenem odstotku bolnikov s covidom njihovo telo razvije protitelesa, ki napadejo telo in ne virusa. Takšen telesni odziv naj bi bil povezan s hujšim potekom bolezni, s tem bi lahko po eni strani pojasnili tudi problematiko dolgoprebolevnikov. Kot dodajajo avtorji z univerze Emory v Atlanti, bi lahko z uporabo zdravil, ki jih sicer uporabljajo pri zdravljenju lupusa ali revmatoidnega artritisa, pri določenih pacientih zmanjšali možnost, da se bolezen sprevrže v srditejšo obliko.
Ta študija, sprejeta za objavo v Critical Care Medicine, pa vzbuja optimizem. Raziskovalci z britanske univerze Exeter ugotavljajo, da se smrtnost pacientov s covidom, sprejetih v bolnišnice, zmanjšuje. Potem ko so marca umrli kar štirje od desetih bolnikov, sprejetih na intenzivno nego, so se do konca junija možnosti za preživetje povečale na 80 odstotkov. A razlogi po mnenju raziskovalcev niso v spremenjeni virulentnosti virusa, ampak v drugačni starostni strukturi obolelih. V poletnem obdobju so bili oboleli v intenzivnih enotah v Veliki Britaniji povprečno precej mlajši.
O podobnem poročajo tudi iz Združenih držav. Potem ko je v celotnem sistemu bolnišnic v New Yorku marca umrlo 30 odstotkov bolnikov, sprejetih na intenzivno nego, je smrtnost padla na tri odstotke. Ob spremenjeni demografski strukturi pa naj bi k zmanjšanju smrtnosti zelo veliko prispevale boljša bolnišnična oskrba in izkušnje iz spomladanskega obdobja. Kot pišejo avtorji raziskave, objavljene v Journal of Hospital Medicine, pa je covid še vedno izjemno resna bolezen, ki ubije desetkrat več bolnikov kot najhujše oblike gripe, pri gripi prav tako ni takšnih dolgoročnih posledic na zdravje.
Oktober je bil mesec, ko se je na veliko pisalo o enem od najperspektivnejših antivirusnih zdravilih ta hip na trgu – zdravilu remdesivir. Potem ko je proizvajalec zdravila, kalifornijsko podjetje Gilead Sciences, v začetku meseca podpisal pogodbo z Evropsko unijo za dobavo zdravila v vrednosti milijarde dolarjev, je kontrolna raziskava Solidarity le teden dni zatem prisolila precejšnjo zaušnico trditvam o dejanski učinkovitosti zdravila. Raziskava pod pokroviteljstvom Svetovne zdravstvene organizacije, ki so jo izvedli na največjem vzorcu pacientov doslej, je pokazala, da uporaba zdravila ne zmanjša smrtnosti in ne skrajša časa okrevanja. Po pisanju revije Science naj bi podjetje za izsledke raziskave Solidarity vedelo že konec septembra in je pogodbo z Brusljem podpisalo s figo v žepu. No, teden dni zatem pa je Ameriška uprava za zdravila, ne glede na izsledke raziskave, prav tako pod ne povsem pojasnjenimi pogoji potrdila remdesivir kot prvo uradno odobreno zdravilo v boju zoper covid-19. Njegovo komercialno ime je veklury, podjetju pa je skupno letos prineslo 873 milijonov
dolarjev prihodkov.
Neveljaven email naslov