Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodba večkrat nagrajenega bistroja Kucha, ki je med drugim valom epidemije zaprl svoja vrata.
"Drugi lockdown je zabil žebelj v krsto," tako neposredno je zaprtje bistroja Kucha pospremil Vladimir Mićković, soustanovitelj in skrbnik družbenih omrežij. Z zagnano ekipo 25 sodelavcev je v dobrih dveh letih ustvaril kulinarično zgodbo, ki so jo prepoznali tudi gastronomski vodniki in ocenjevalci; med drugim so Kucho uvrstili med 50 najboljših veganskih restavracij v Evropi ter med pet najboljših ljubljanskih lokalov. Njihova zgodba ni zgodba vseh gostincev, je pa dejstvo, da so nekatere podobnosti zelo očitne. Ni šlo le za bistro, "želeli smo premakniti način prehranjevanja. Imamo zelo veliko predstavo o tem, kakšna bi prehranska industrija morala biti. Ta hip se zdi, da je to bolj marketinški spektakel. Recimo v supermarketih za 90 odstotkov hrane ne vem, čemu služi."
Osnovna poslovna ideja Kuche je bila, da prevesi posel v proizvode, ki so jih izdelovali ročno, zraven pa so svojo platformo uporabljali za širše izobraževanje o prehrani.
"Mi smo bili kot pubertetnik. Prišli smo do nerodne velikosti, ko smo bili kar velika ekipa, in ko je prišel prvi val epidemije, smo imeli popolne pogoje za velik minus."
Osnovna napaka, opozarja Vladimir Mićković, je predpostavka, da vsa mala podjetja delujejo podobno. V tem času vsi gostinci opozarjajo na stroške najemnine in na fiksne stroške. "Mi smo imeli to nesrečo, da je šel naš najemodajalec pred enim letom v stečaj. Po enem letu je prostore v roke dobila določena banka in tukaj je šla empatija stran."
V stanju brez prometa bi morali mesečno zalagati približno 20.000 evrov in znesek za obračune več kot dvajset plač. Zraven tečejo še najemnine in drugi stroški. Za dostojno preživetje leta 2020 in dejstva, da bi se lahko izognili dvema zaprtjema, bi potrebovali približno 80.000 evrov privarčevanega denarja. Med epidemijo in v procesu zaprtja je bila zato še toliko bolj pomembna komunikacija z zaposlenimi, ki so bili gonilna sila bistroja Kucha.
"Mislim, da je pri tem najboljši način transparentnost. Iskreno smo zaposlenim povedali, v kakšni zagati smo se znašli. Kot vodja moraš včasih svojim ljudem povedati, da ne veš, kaj narediti. Pridejo stvari, ki jih ne moremo predvideti. Nasplošno sem zelo optimističen človek. Spremembe mi pašejo, me pa zelo boli, da se poglavje, v katero smo vložili veliko truda, zapira. Vem, da ko se zgodi nekaj takega, po navadi pride še nekaj boljšega. Zdaj sem zato na dveh čustvenih bregovih. Veselim se, kaj prinaša prihodnost, in čeprav je letos kar grozno leto, se mi zdi, da smo se veliko naučili."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Zgodba večkrat nagrajenega bistroja Kucha, ki je med drugim valom epidemije zaprl svoja vrata.
"Drugi lockdown je zabil žebelj v krsto," tako neposredno je zaprtje bistroja Kucha pospremil Vladimir Mićković, soustanovitelj in skrbnik družbenih omrežij. Z zagnano ekipo 25 sodelavcev je v dobrih dveh letih ustvaril kulinarično zgodbo, ki so jo prepoznali tudi gastronomski vodniki in ocenjevalci; med drugim so Kucho uvrstili med 50 najboljših veganskih restavracij v Evropi ter med pet najboljših ljubljanskih lokalov. Njihova zgodba ni zgodba vseh gostincev, je pa dejstvo, da so nekatere podobnosti zelo očitne. Ni šlo le za bistro, "želeli smo premakniti način prehranjevanja. Imamo zelo veliko predstavo o tem, kakšna bi prehranska industrija morala biti. Ta hip se zdi, da je to bolj marketinški spektakel. Recimo v supermarketih za 90 odstotkov hrane ne vem, čemu služi."
Osnovna poslovna ideja Kuche je bila, da prevesi posel v proizvode, ki so jih izdelovali ročno, zraven pa so svojo platformo uporabljali za širše izobraževanje o prehrani.
"Mi smo bili kot pubertetnik. Prišli smo do nerodne velikosti, ko smo bili kar velika ekipa, in ko je prišel prvi val epidemije, smo imeli popolne pogoje za velik minus."
Osnovna napaka, opozarja Vladimir Mićković, je predpostavka, da vsa mala podjetja delujejo podobno. V tem času vsi gostinci opozarjajo na stroške najemnine in na fiksne stroške. "Mi smo imeli to nesrečo, da je šel naš najemodajalec pred enim letom v stečaj. Po enem letu je prostore v roke dobila določena banka in tukaj je šla empatija stran."
V stanju brez prometa bi morali mesečno zalagati približno 20.000 evrov in znesek za obračune več kot dvajset plač. Zraven tečejo še najemnine in drugi stroški. Za dostojno preživetje leta 2020 in dejstva, da bi se lahko izognili dvema zaprtjema, bi potrebovali približno 80.000 evrov privarčevanega denarja. Med epidemijo in v procesu zaprtja je bila zato še toliko bolj pomembna komunikacija z zaposlenimi, ki so bili gonilna sila bistroja Kucha.
"Mislim, da je pri tem najboljši način transparentnost. Iskreno smo zaposlenim povedali, v kakšni zagati smo se znašli. Kot vodja moraš včasih svojim ljudem povedati, da ne veš, kaj narediti. Pridejo stvari, ki jih ne moremo predvideti. Nasplošno sem zelo optimističen človek. Spremembe mi pašejo, me pa zelo boli, da se poglavje, v katero smo vložili veliko truda, zapira. Vem, da ko se zgodi nekaj takega, po navadi pride še nekaj boljšega. Zdaj sem zato na dveh čustvenih bregovih. Veselim se, kaj prinaša prihodnost, in čeprav je letos kar grozno leto, se mi zdi, da smo se veliko naučili."
Odmeva začasna prekinitev cepljenja s cepivom AstraZenece. V Sloveniji zaenkrat ni nobenih dokazov o povezanosti pojava strdkov s cepljenjem. Za več pojasnil smo poklicali dr. Tanjo Vižintin Cuderman, ki na Kliničnem oddelku za žilne bolezni UKC Ljubljana vodi antikoagualicijsko dejavnost.
"Za zdaj še nimamo dobrih primerljivih podatkov, da bi lahko ocenili, kakšna je pojavnost težav s krvnimi strdki, o katerih se govori, v primerjavi med cepljeno in necepljeno populacijo," pojasnjuje dr. Zarja Muršič.
Pandemijo bomo premagali s cepljenjem, in to vseh, bogatih in revnih. A države razvitega sveta so zase zagotovile levji delež cepiv, ki počasi kapljajo na trg. To bi lahko vodilo ne samo v še večjo gospodarsko neenakost, ampak bi lahko bilo pogubno tudi za razvite države, ki jih utegnejo mutacije virusa in slabša učinkovitost cepiv ob mutacijah vrniti na začetek poti. Je torej cepilni nacionalizem strel v koleno? O tem gostje: Roman Jerala, Mojca Širok, Uroš Lipušček, Boštjan Anžin, Karmen Švegl, Ulla Griffiths.
O skrb vzbujajočih različicah koronavirusa, razlogih za njihov hitrejši prenos ter o prihodnosti tekmovanja z virusom z biologinjo in komunikatorko znanosti, dr. Zarjo Muršič.
Včeraj je minilo eno leto od prvega potrjenega primera okužbe s koronavirusom pri nas, prihodnji torek pa se bomo spomnili prvega leta delovanja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Pred kratkim je potekal prvi dialog o znanosti pred covidom 19 in po njem, osrednji gost je bil profesor Jeffrey Almond, virolog in vakcinolog z Univerze v Oxfordu, ki je predstavil drobovje proizvodnih verig cepiv.
Dr. Zarja Muršič o tem, kaj se dogaja v telesu ob cepljenju, kaj se lahko zgodi, ko dosežemo čredno imunost, in ali bo pandemije enkrat konec.
Zakaj ne dajemo večjega poudarka podatku o prisotnosti protiteles pri dokazovanju, da smo covid-19 že preboleli?
Dr. Matevž Harlander iz Kliničnega centra v Ljubljani pravi, da še nikoli ni bilo naenkrat toliko bolnikov s pljučnico, kot jih je zdaj. Težja oblika covida namreč povzroči hudo vnetje pljuč. Bolniki potrebujejo zdravljenje s kisikom in prav zaradi pljučnice je ogroženo njihovo življenje. Gre za težko poškodbo pljuč, opozarja dr. Harlander. Po sicer dolgotrajnem okrevanju pa tudi covid pljučnica pri večini ne pusti trajnih posledic. Podatki pa tudi kažejo, da mnogi, ki covid prebolijo, zaradi različnih zdravstvenih težav po enem mesecu po odpustu iz bolnišnice, ponovno poiščejo zdravniško pomoč. Več pa v Ultrazvoku doc. dr. Matevž Harlander, predstojnik Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana, in Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana/ zajem slike
O podobnosti gripe in koronavirusa smo se pogovarjali z dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo koronavirusne bolezni.
Dr. Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti, o razlogih za trenutno umirjanje epidemije, strategiji zero covid in vplivu novih različic virusa na prihodnost.
V Sloveniji smo od lanskega marca naredili že več kot 1.250.000 PCR in hitrih antigenskih testov na covid. Strokovno in širšo javnost bodejo v oči lažno pozitivni in lažno negativni rezultati. Prvi vnesejo veliko slabe volje in nevšečnosti, drugi pa vzbujajo lažen občutek varnosti in s tem pospešijo širjenje epidemije. Ker se s hitrimi testi srečuje vedno več ljudi, je tudi vprašanj vedno več. Za oddajo Ultrazvok smo poklicali mikrobiologinjo doc. dr. Viktorijo Tomič, ki na Kliniki Golnik vodi laboratorij, v katerem opravljajo teste na covid. Dr. Tomič pa sodeluje tudi v vladni svetovalni skupini za hitre teste. Pripravil Iztok Konc. Foto: webandi/ pixabay
Pandemija Covida-19 je potovanja dobesedno ustavila. Kdaj bomo spet lahko neomejeno potovali po svetu? Bomo poleg običajnega potnega lista potrebovali še cepilnega? In kako bi cepilni potni list sploh izgledal? Dileme glede uvedbe takšnih dokumentov pojasnjujejo Borut Štrukelj, Andrej Šter, Metka Bradetič, Andreja Purkart Martinez, Marija Magajne, Pika Šarf, Mate Beštek in Luka Mišič.
Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez je pripravil okroglo mizo o stanju v športu. Beseda ni tekla o vrhunskem športu, tudi ne o kandidatih za Tokio, ampak o mladinskem športu in tem, da je športna sfera, kljub predstavljenim idejam povratka mladih v šport, preslišana. V želji po različnih mnenjih so bili na okroglo mizo povabljeni tudi predstavniki pristojnega ministrstva in vlade, a se je niso udeležili.
Dr. Mojca Matičič odgovarja na vprašanja glede angleške različice virusa Sars-Cov-2 in o razliki med zanesljivostjo z naravno zaščito po preboleli bolezni in med tisto, ki jo ustvari cepivo.
Redni profesor jedrske tehnike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko je vodja odseka za reaktorsko tehniko in znanstveni svetnik Inštituta Jožefa Stefana. V letih od 2016 do 2020 je predsedoval evropskemu združenju za jedrsko izobraževanje ENEN.
Dr. Sašo Dolenc o prvem letu koronakrize, cepljenju, testiranju, odpiranju šol in vrtcev, pomembnosti sledenja stikom. Tudi o komuniciranju krize in o lepljivih zgodbah za naše možgane, ki otežujejo boj z epidemijo.
Dr. Nina Ružić Gorenjec o primerjavi prvega in drugega vala epidemije v Sloveniji. Zakaj je prišlo do katastrofe? Katerih napak ob vnovičnem sproščanju ukrepov in odpiranju šol in vrtcev ne smemo ponoviti?
Košarkarji, ki so preboleli covid-19, lahko trenirajo s soigralci, se z njimi prerivajo in se skupaj celo tuširajo, tudi če test še vedno pokaže, da so pozitivni. Ne smejo pa prek državne meje.
Gost tokratnega Intervjuja na Prvem izr. prof. dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport, ki je tudi vodja nacionalnega sistema SLOfit, je že pred časom opozoril na negativne posledice epidemije na telesno pripravljenost otrok. Če bi Matej Pogačar izgubil tak odstotek svoje vzdržljivosti, kot so jo otroci v dveh mesecih spomladanskih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa, bi na cilj prišel sedem ur za zadnjim tekmovalcem, je povedal oktobra. Kolikšen pa bi bil ta zaostanek danes, po treh dodatnih mesecih brez pouka v šolah in vadbah v klubih? Je mogoče škodo popraviti? In zakaj so bili slovenski otroci do epidemije med telesno najbolj učinkovitimi na svetu?
Neveljaven email naslov