Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodba večkrat nagrajenega bistroja Kucha, ki je med drugim valom epidemije zaprl svoja vrata.
"Drugi lockdown je zabil žebelj v krsto," tako neposredno je zaprtje bistroja Kucha pospremil Vladimir Mićković, soustanovitelj in skrbnik družbenih omrežij. Z zagnano ekipo 25 sodelavcev je v dobrih dveh letih ustvaril kulinarično zgodbo, ki so jo prepoznali tudi gastronomski vodniki in ocenjevalci; med drugim so Kucho uvrstili med 50 najboljših veganskih restavracij v Evropi ter med pet najboljših ljubljanskih lokalov. Njihova zgodba ni zgodba vseh gostincev, je pa dejstvo, da so nekatere podobnosti zelo očitne. Ni šlo le za bistro, "želeli smo premakniti način prehranjevanja. Imamo zelo veliko predstavo o tem, kakšna bi prehranska industrija morala biti. Ta hip se zdi, da je to bolj marketinški spektakel. Recimo v supermarketih za 90 odstotkov hrane ne vem, čemu služi."
Osnovna poslovna ideja Kuche je bila, da prevesi posel v proizvode, ki so jih izdelovali ročno, zraven pa so svojo platformo uporabljali za širše izobraževanje o prehrani.
"Mi smo bili kot pubertetnik. Prišli smo do nerodne velikosti, ko smo bili kar velika ekipa, in ko je prišel prvi val epidemije, smo imeli popolne pogoje za velik minus."
Osnovna napaka, opozarja Vladimir Mićković, je predpostavka, da vsa mala podjetja delujejo podobno. V tem času vsi gostinci opozarjajo na stroške najemnine in na fiksne stroške. "Mi smo imeli to nesrečo, da je šel naš najemodajalec pred enim letom v stečaj. Po enem letu je prostore v roke dobila določena banka in tukaj je šla empatija stran."
V stanju brez prometa bi morali mesečno zalagati približno 20.000 evrov in znesek za obračune več kot dvajset plač. Zraven tečejo še najemnine in drugi stroški. Za dostojno preživetje leta 2020 in dejstva, da bi se lahko izognili dvema zaprtjema, bi potrebovali približno 80.000 evrov privarčevanega denarja. Med epidemijo in v procesu zaprtja je bila zato še toliko bolj pomembna komunikacija z zaposlenimi, ki so bili gonilna sila bistroja Kucha.
"Mislim, da je pri tem najboljši način transparentnost. Iskreno smo zaposlenim povedali, v kakšni zagati smo se znašli. Kot vodja moraš včasih svojim ljudem povedati, da ne veš, kaj narediti. Pridejo stvari, ki jih ne moremo predvideti. Nasplošno sem zelo optimističen človek. Spremembe mi pašejo, me pa zelo boli, da se poglavje, v katero smo vložili veliko truda, zapira. Vem, da ko se zgodi nekaj takega, po navadi pride še nekaj boljšega. Zdaj sem zato na dveh čustvenih bregovih. Veselim se, kaj prinaša prihodnost, in čeprav je letos kar grozno leto, se mi zdi, da smo se veliko naučili."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Zgodba večkrat nagrajenega bistroja Kucha, ki je med drugim valom epidemije zaprl svoja vrata.
"Drugi lockdown je zabil žebelj v krsto," tako neposredno je zaprtje bistroja Kucha pospremil Vladimir Mićković, soustanovitelj in skrbnik družbenih omrežij. Z zagnano ekipo 25 sodelavcev je v dobrih dveh letih ustvaril kulinarično zgodbo, ki so jo prepoznali tudi gastronomski vodniki in ocenjevalci; med drugim so Kucho uvrstili med 50 najboljših veganskih restavracij v Evropi ter med pet najboljših ljubljanskih lokalov. Njihova zgodba ni zgodba vseh gostincev, je pa dejstvo, da so nekatere podobnosti zelo očitne. Ni šlo le za bistro, "želeli smo premakniti način prehranjevanja. Imamo zelo veliko predstavo o tem, kakšna bi prehranska industrija morala biti. Ta hip se zdi, da je to bolj marketinški spektakel. Recimo v supermarketih za 90 odstotkov hrane ne vem, čemu služi."
Osnovna poslovna ideja Kuche je bila, da prevesi posel v proizvode, ki so jih izdelovali ročno, zraven pa so svojo platformo uporabljali za širše izobraževanje o prehrani.
"Mi smo bili kot pubertetnik. Prišli smo do nerodne velikosti, ko smo bili kar velika ekipa, in ko je prišel prvi val epidemije, smo imeli popolne pogoje za velik minus."
Osnovna napaka, opozarja Vladimir Mićković, je predpostavka, da vsa mala podjetja delujejo podobno. V tem času vsi gostinci opozarjajo na stroške najemnine in na fiksne stroške. "Mi smo imeli to nesrečo, da je šel naš najemodajalec pred enim letom v stečaj. Po enem letu je prostore v roke dobila določena banka in tukaj je šla empatija stran."
V stanju brez prometa bi morali mesečno zalagati približno 20.000 evrov in znesek za obračune več kot dvajset plač. Zraven tečejo še najemnine in drugi stroški. Za dostojno preživetje leta 2020 in dejstva, da bi se lahko izognili dvema zaprtjema, bi potrebovali približno 80.000 evrov privarčevanega denarja. Med epidemijo in v procesu zaprtja je bila zato še toliko bolj pomembna komunikacija z zaposlenimi, ki so bili gonilna sila bistroja Kucha.
"Mislim, da je pri tem najboljši način transparentnost. Iskreno smo zaposlenim povedali, v kakšni zagati smo se znašli. Kot vodja moraš včasih svojim ljudem povedati, da ne veš, kaj narediti. Pridejo stvari, ki jih ne moremo predvideti. Nasplošno sem zelo optimističen človek. Spremembe mi pašejo, me pa zelo boli, da se poglavje, v katero smo vložili veliko truda, zapira. Vem, da ko se zgodi nekaj takega, po navadi pride še nekaj boljšega. Zdaj sem zato na dveh čustvenih bregovih. Veselim se, kaj prinaša prihodnost, in čeprav je letos kar grozno leto, se mi zdi, da smo se veliko naučili."
Mednarodno prepoznavna virologinja prof. Tatjana Avšič Županc pravi, da si tako obsežne pandemije ni mogel nihče predstavljati, in poudarja, da bo človek, če bo skušal tekmovati z virusi, potegnil kratko.
Mogoče ste tudi vi med obiskovalci spletne strani covid19 sledilnik.org. Ta od marca objavlja podatke o epidemiji pri nas. Postala je verodostojen vir informacij. Zakaj so podatki ključni tudi za modeliranje in napovedovanje razvoj epidemije, se je Tjaša Škamperle pogovarjala z doktorjem računalništva, nekdanjim profesorjem statistike na Univerzi Columbia, danes podjetnikom v ZDA, Aleksom Jakulinom. Po izbruhu epidemije v ZDA je prišel domov, v Sežano.
Profesor na ameriški univerzi Stanford o tem, koliko na širjenje okužb vplivajo naše potovalne navade in naši vsakodnevni premiki.
Epidemiolog Mario Fafangel v posebnem pogovoru za Val 202 o odpiranju šol in vrtcev, učinkovitosti cepiva, testiranju in o tem, zakaj se moramo resetirati.
O epidemiji s skandinavskega zornega kota se pogovarjamo z raziskovalko na Medicinski fakulteti Univerze v Oslu dr. Evo Turk.
Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu, dr. Mojca Matičič o novih ukrepih za zajezitev epidemije in raziskah o koronavirusni bolezni.
Ta in pretekli konec tedna so na Slovaškem izvedli množično testiranje več milijonov državljanov. In prvi rezultati testiranja? Približno odstotek odkritih pozitivnih in sploščenje krivulje novih okužb.
Nemški raziskovalci so v okviru študije Restart-19 ugotovili, da je tveganje za okužbo s koronavirusom na koncertih nizko, a le pod strogimi pogoji izvedbe.
Vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu (080 1404) dr. Mojca Matičič o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo, vplivu prekomerne telesne teže in drugih dejavnikih, ki lahko vplivajo na morebitne zaplete pri poteku bolezni.
Dr. Dan Podjed v knjigi Antropologija med štirimi stenami išče spremembe v navadah in vrednotah, hkrati pa opominja, da nas humor lahko reši iz tragedije.
Znova smo preleteli znanstveni tisk, v katerem so raziskovalci poročali o kar nekaj dlje časa trajajočih raziskavah o prebolevanju in širjenju okužb z novim koronavirusom.
Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi ob pomoči rezultatov javnomnenjskih raziskav.
Če smo čez dan 15 minut zmerno izpostavljeni soncu, je poleti to dovolj, da ima naše telo dovolj vitamina D. Ko pa se jeseni sonce spusti na obzorju, pa moč sonca ni več dovolj močna.
Pandemije bodo v prihodnosti naša stalnica, pojavljale se bodo pogosteje in povzročile še več škode, če k njihovemu preprečevanju ne bomo pristopili bolj resno in globalno povezano, v najnovejšem poročilu opozarja IPBES.
Filozofinja Renata Salecl je v času pandemije izdala knjižico "Človek človeku virus", poglobljeno refleksijo najrazličnejših sprememb, ki jih v naša življenja prinaša koronavirus. Katere so njene ključne ugotovitve?
Obiskali smo ljubljansko izpostavo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in v praksi preverili, kako poteka ugotavljanje novega koronavirusa po metodi PCR.
Klicni center za informacije o koronavirusu se je spet odprl. Z dr. Mojco Matičič o spremembah delovanja centra, vprašanjih javnosti in napotkih za boljše počutje.
Filozof dr. Tomaž Grušovnik o intelektualnih fagocitih, porastu teorij zarot med aktualno koronakrizo, utilitaristični etiki, Kierkegaardu in tem, zakaj se nam trenutno celotna situacija zdi kot slab film.
O zapiranju vrtcev in hipnih razmerah je razmišljala Romana Epih, predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije in dolgoletna ravnateljica vrtca Medvode.
Neveljaven email naslov